IZREK
Prvi do deseti odstavek 42. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10 in 35/11) in 2. člen Zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 85/10), kolikor se nanaša na navedene določbe, so v neskladju z Ustavo.
Državni zbor Republike Slovenije mora ugotovljeno neskladje odpraviti v dveh letih od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Do odprave ugotovljenega neskladja se uporabljajo prvi do deseti odstavek 42. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09 in 89/10).
EVIDENČNI STAVEK
Iz svobode delovanja sindikatov (76. člen Ustave) izhaja pravica sindikatov, da se v imenu delavcev, ki se vanje združujejo, s predstavniki delodajalcev prostovoljno avtonomno kolektivno pogajajo in sklepajo kolektivne pogodbe o socialnih in ekonomskih vprašanjih, povezanih z delovnimi razmerji. Svoboda delovanja sindikatov ima vsebinski in postopkovni vidik. Vsebinski vidik opredeljuje, katero tematiko (vsebino) smejo avtonomno s kolektivno pogodbo urejati socialni partnerji. Svoboda delovanja sindikatov pa varuje tudi temeljne postopkovne elemente, kot so svoboda, prostovoljnost in poštenost postopka kolektivnih pogajanj. Samostojna postopkovna prvina svobode delovanja sindikatov je možnost sindikata, da prostovoljno (skladno z lastno voljo) zastopa interese svojih članov pri sklepanju kolektivne pogodbe o vsebini, ki je lahko - čeprav morda ne tudi ustavnopravno nujno - predmet avtonomnega kolektivnega urejanja. Ureditev, ki dopušča sklenitev kolektivne pogodbe kljub nasprotovanju katerega od reprezentativnih sindikatov, ki združuje javne uslužbence, katerih položaj ureja ta kolektivna pogodba, zato posega v prostovoljnost kot element svobode delovanja sindikatov. Tak poseg je nesorazmeren, kadar omogoča sklenitev za vse javne uslužbence zavezujoče kolektivne pogodbe (1) ne glede na to, da takšni sklenitvi nasprotuje reprezentativni sindikat, ki edini združuje javne uslužbence iz posamezne kategorije javnega sektorja, in (2) ne glede na to, da ji nasprotujejo reprezentativni sindikati, v katere je včlanjenih več javnih uslužbencev posamezne kategorije kot v reprezentativne sindikate, ki prav tako zastopajo to kategorijo in podpirajo njeno sklenitev.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.