TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob odločanju o pritožbi državne tožilke se sodba sodišča prve stopnje v točki II v odločbah o krivdi in stroških po uradni dolžnosti spremeni tako,

da se na podlagi 4. točke 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

zavrne

obtožba zoper obtoženega A. A. (osebni podatki kot v sodbi sodišča prve stopnje),

da naj bi v družinski skupnosti z drugim grdo in ponižujoče ravnal in ga z drugačnim nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravljal v skupnosti v podrejen položaj s tem, da je najmanj v času od novembra 2008 do 6. 7. 2012 na naslovu X. svojo ženo B. B., pogosto tudi v navzočnosti svoje hčerke C. C., rojene ... 2003, zlasti ob vikendih in praznikih v vinjenem stanju zmerjal, da je ničvredna in nesposobna ter bo na mesto nje prišla druga, teh pa je veliko, namenoma razbijal vaze, aparate in inventar, jo žalil, da je nesposobna, zaradi česar je B. B. močno duševno trpela, psihično nasilje pa se je stopnjevalo, saj je sočasno užival alkohol in različna zdravila, B. B. je priganjal k delu, v strahu pred njim sprva niti ni upala iskati pomoči za sina D. D. in zase, predvsem je razmere doma tajila in tiščala v sebi, zaradi nenehnega vpitja, poniževanja in očitkov, da je lena in nesposobna, se je B. B. dne 13. 7. 2012 skupaj s hčerko C. C. izselila iz skupne hiše v najemniško stanovanje, saj je bila prizadeta in ponižana zaradi takšnih ravnanj ter spravljena v podrejen položaj,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1.

II. Na podlagi 95. člena ZKP je obtoženi dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP v delu, ki so nastali v zvezi z obsodilno sodbo, na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP pa stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika v delu, ki se nanaša na zavrnilno sodbo, če se dajo izločiti iz skupnih stroškov, bremenijo proračun.

III. Sicer se pritožba državne tožilke zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenih delih potrdi.

Sodišče prve stopnje napravilo pravilen zaključek, da je obtoženec sicer obremenjeval hčerko C. C. s svojim odnosom do B. B., ko je o slednji govoril, da so jih vrgli ven iz prejšnjega stanovanja, da tudi na tem naslovu komaj čakajo, da se bosta odselili, da so vsi avtomobili, parkirani pred hišo od moških, ki so pri njeni materi, da je njena mati najslabša na svetu, da je nihče ne mara, da je lahko žalostna, ker ima takšno mamico, da je kurba, ki se kurba okoli, da ima razmerje s prejšnjim in sedanjim lastnikom stanovanj in da je bila takoj po poroki z drugim moškim. Vendar pa je na podlagi izpovedi B. B., da se obtoženca ni bala, pravilno ocenilo, da obtoženec negativnih vrednostnih ocen o njeni materi ni dajal hčerki z namenom, da bi C. C. ustrahoval oziroma poniževal in jo spravljal v podrejen položaj, temveč je obtoženec na tak način hotel prizadeti oškodovanko B. B.

Zastaranje kazenskega pregona zaradi navedenega kaznivega dejanja sicer ni nastopilo 6. 7. 2022, ko je poteklo 10 let od storitve kaznivega dejanja, temveč je upoštevaje drugi odstavek 3. člena ZZUSUDJZ zaradi zadržanja teka materialnih rokov in s tem tudi zastaranja kazenskega pregona, zastaranje kazenskega pregona nastopilo dne 8. 9. 2022. Glede na navedeno ugotovitev je zato pritožbeno sodišče v sodbeni izrek poseglo po uradni dolžnosti in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v točki II izreklo zavrnilno sodbo in posledično temu spremenilo tudi odločbo o stroških, saj se je prvotna nanašala na povrnitev stroškov v zvezi z obsodilno ter oprostilno sodbo.