na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba V Cpg 816/2014 - sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – mesečno poročanje – neodpravlj...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
16.9.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba V Cpg 816/2014
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0081477
SENAT, SODNIK
Ladislava Polončič (preds.), Magda Teppey (poroč.), Tadeja Zima Jenull
INSTITUT VSRS
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost zahtevka – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost – DDV – stroški terenskega preverjanja – preprečevanje zamud pri plačilih – stroški opominjanja – pravdni stroški
PODROČJE VSRS
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se prvostopenjska sodba v izpodbijani IV. in V. točki izreka potrdi.
II. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba v VI. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna v 15 dneh od vročitve te odločbe plačati toženi stranki pravdne stroške v znesku 280,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.
III. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti 61,42 EUR stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.
II. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba v VI. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna v 15 dneh od vročitve te odločbe plačati toženi stranki pravdne stroške v znesku 280,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.
III. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti 61,42 EUR stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.
JEDRO
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.