Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 95-4995/2010, stran 14730 DATUM OBJAVE: 29.11.2010

VELJAVNOST: od 2.12.2010 do 8.11.2019 / UPORABA: od 2.12.2010 do 8.11.2019

RS 95-4995/2010

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 9.11.2019 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 13.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 9.11.2019
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
4995. Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi tretje alineje enajstega odstavka 51.h člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US, 64/08, 86/09 in 62/10 – ZUPJS) na svoji enajsti seji dne 18. novembra 2010 določil
M E R I L A
za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS

1. člen

(vsebina)
Ta akt vsebuje merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljnjem besedilu: ECTS) in za opredelitev minimalnega deleža izbirnosti v študijskih programih.

2. člen

(namen kreditnega sistema študija)
ECTS je sistem za nabiranje in prenos kreditnih točk. Izboljšuje preglednost in primerljivost sistemov in študijskih programov ter omogoča mobilnost študentov in medsebojno priznavanje opravljenih študijskih obveznosti. Uporablja se za nabiranje kreditnih točk, potrebnih za končanje študijskega programa, pa tudi za prenos kreditnih točk iz enega študijskega programa v drugega, in sicer med visokošolskimi zavodi v Republiki Sloveniji ter visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije in tujine.
ECTS pripomore k privlačnosti evropskega visokega šolstva v primerjavi s sistemi zunaj njega, lajša dostop na trg dela, omogoča pa tudi priznavanje znanja, usposobljenosti in zmožnosti, pridobljenih s formalnim ali neformalnim učenjem ter tako pripomore k razširjanju in uveljavljanju vseživljenjskega učenja.
ECTS spodbuja strategije poučevanja, ki so osredotočene na študenta: izhodišče je študijska oziroma delovna obremenitev študenta. Takšno poučevanje je naravnano k študijskim rezultatom, kot so definirani v programu, temelji pa na sodobnih, inovativnih metodah, aktivnem učenju, skupinskem delu in individualnih stikih študenta z visokošolskimi učitelji in visokošolskimi sodelavci.

3. člen

(kreditne točke)
Kreditna točka je merska enota za vrednotenje dela, ki ga študent v povprečju opravi (v nadaljnjem besedilu: obremenitev študenta).
1 kreditna točka pomeni 25 do 30 ur obremenitve študenta; letna obremenitev študenta je 1500 do 1800 ur.
V obremenitev študenta se štejejo: predavanja, seminarji, vaje in druge oblike organiziranega študijskega dela (praktično usposabljanje, hospitacije, nastopi, terensko delo ipd.), individualno študijsko delo (sprotno delo, študij literature, seminarske naloge, projektno delo, raziskovalno delo), priprava na izpite ali druge oblike preverjanja ter diplomsko oziroma magistrsko delo ali doktorska disertacija.
Študentu se kreditne točke dodelijo, ko izpolni študijske obveznosti, opredeljene v tretjem odstavku tega člena, in sicer za vsako uspešno opravljeno obveznost posebej.
Število kreditnih točk celotnega študijskega programa je zmnožek števila let uradnega trajanja študijskega programa in letnega števila kreditnih točk.

4. člen

(kreditno ovrednotenje študijskih programov)