TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
207. člen ZOR ni samostojna pravna podlaga odškodninske odgovornosti
naročnika za škodo, ki jo je izvajalec del na nepremičnini v zvezi z
izvajanjem del povzročil tretjemu, ampak le pravna podlaga za
solidarno odgovornost naročnika z izvajalcem za tisto škodo, za
katero odgovarja izvajalec po določilih, ki urejajo odškodninsko
odgovornost. Upoštevajoč vse okoliščine primera pa je odškodninska
odgovornost za škodo, povzročeno z izvajanjem gradbenih del, lahko
subjektivna ali pa objektivna.

Naročnik gradbenih del je za njihovo izvedbo sklenil pogodbo z
izvajalcem (obrtnikom, ki je dela izvajal po svojem delavcu). Pri
izvajanju del je prišlo do prekinitve električnih kablov in v zvezi s
tem do škode pri uporabnikih električnega toka. Oškodovanci so
vložili tožbo na plačilo odškodnine zoper naročnika gradbenih del in
zoper tistega, za katerega so menili, da je bil izvajalec del.
Zahtevali so solidarno plačilo odškodnine. Zoper tistega, ki so ga
tožili kot izvajalca, so tožbo umaknili glede na to, da ta to ni bil.
Ker dejanski izvajalec ni hotel vstopiti v pravdo, je sodišče prve
stopnje obsodilo na plačilo odškodnine samo naročnika. Kratki razlogi
sodbe sodišča prve stopnje so sledeči:
'Po 207. členu zakona o obligacijskih razmerjih odgovarjata za škodo,
ki je nastala pri izvajanju del tretjim, investitor pa tudi
izvajalec. Njuna odgovornost je objektivna'.
Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke (naročnika) zavrnilo
kot neutemeljeno.
Reviziji tožene stranke je revizijsko sodišče ugodilo, sodbi sodišč
druge in prve stopnje na podlagi 2. odstavka 395. člena zakona o
pravdnem postopku razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje
v novo sojenje. Razlogi revizijske odločbe so sledeči:
Člen 207 zakona o obligacijskih razmerjih je v 8. odseku pod skupnim
naslovom 'Odgovornost več oseb za isto škodo'. Že iz tega sledi, da
207. člen sploh ne ureja nastanka odškodninske odgovornosti, ampak
določa samo posebno situacijo, v kateri za škodo odgovarja več oseb,
katere osebe so to in kakšna je njihova odgovornost. Za nastanek
odškodninske odgovornosti pa morajo biti izpolnjeni pogoji iz tistih
določil zakona o obligacijskih razmerjih, ki na splošno urejajo
nastanek odškodninske odgovornosti. Zato naročnik, ki ni izvajal sam
nobenih gradbenih del, za škodo ne odgovarja, če zanjo ne odgovarja
izvajalec. Naročnikova odškodninska odgovornost je zato v takšnem
primeru odvisna od izvajalčeve. Če pa je ta podana, odgovarjata
naročnik in izvajalec za škodo solidarno. Izvajalec pa lahko
odgovarja za škodo krivdno (158. člen zakona o obligacijskih
razmerjih), če pa so izpolnjene predpostavke iz 173. člena zakona o
obligacijskih razmerjih pa tudi objektivno. Gradbena dejavnost sama
po sebi še ni nevarna dejavnost. Ali gre za takšno gradbeno
dejavnost, ki je nevarna, oziroma ali je bila škoda v okviru gradbene
dejavnosti povzročena z nevarno stvarjo, je odvisno od vsakega
posameznega primera. Zato samo dejstvo, da je nekdo naročnik
gradbenih del, nima za posledico njegove objektivne odškodninske
odgovornosti.