TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se v celoti glasi:

„1. Sklepa tožene stranke o premestitvi tožnika, opr. št. ... z dne 30. 6. 2010, v zvezi s sklepom opr. št. ... z dne 1. 10. 2010 se razveljavita.

2. Tožena stranka je dolžna tožnika pozvati nazaj na delovno mesto policista (šifra ...) na Policijsko postajo A ter mu priznati vse pravice, ki izhajajo iz tega delovnega mesta.

3. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 681,00 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila,

vse v 15 dneh in pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pritožbene stroške v višini 490,56 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo.

Zaradi delovnih potreb se po 3. točki 1. odst. 149. čl. ZJU javni uslužbenec premesti na prosto uradniško delovno mesto oz. strokovno tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu, če predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oz. smotrnejše delo organa. Po določbah ZJU ima tako predstojnik organa pravico, da delavce glede na potrebe organa premešča z enega na drugo delovno mesto, vendar mora v izpodbijanem sklepu jasno obrazložiti vse razloge za premestitev tožnika (policista) na drugo delovno mesto. Samo navedba v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je bila premestitev zaradi delovnih potreb izvedena v skladu s 3. tč. 1. odst. 149. čl. ZJU, ker je predstojnik ocenil, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, ne zadošča za ugotovitev, da je podan zakoniti razlog premestitve, ker je le prepis zakonske določbe, ne pa navajanje konkretnih razlogov, zakaj in na kakšen način je predstojnik prišel do ocene, da bi s premestitvijo tožnika lahko bilo zagotovljeno učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa.

Določba 149. čl. ZJU ni namenjena sankcioniranju delavca oz. premestitvi zaposlenega zaradi subjektivnih razlogov oz. okoliščin, ki so na strani delavca (ker nadrejenim ni simpatičen, ker ne dela dobro, ker morda krši delovne obveznosti ali ne dosega predvidenih delovnih rezultatov), saj so sankcioniranju delavcev zaradi takšnih ali drugačnih subjektivnih razlogov namenjeni drugi delovnopravni instituti. Namen določbe 149. čl. ZJU je lažja organizacija dela znotraj delodajalca, vendar pa je premestitev dovoljena in zakonita zgolj v primerih, ko so za ta ukrep podane realne in objektivno izkazane delovne potrebe delodajalca.