TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Z izpodbijanim sklepom ne gre za izterjavo obveznosti iz naslova NUSZ za leta 1994 – 1996, pač pa za ugotovitev, ali so bili, ko so bili sporni zneski izterjani, ti prisilno pobrani na pravilen in zakonit način. Davčni organ namreč po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, če je na primer davek plačan, če davčna izvršba ni dovoljena oziroma če se davčna izvršba opravi proti komu, ki ni dolžnik, je pravica do davčne izvršbe zastarala ali je davek, ki se izterjuje, ugasnil na drug način. V takem primeru davčni organ s sklepom o ustavitvi davčne izvršbe odpravi oziroma razveljavi že izvršeno dejanje v postopku davčne izvršbe.

Upravni organ je ugotovil davčne obveznosti, ki so ob pravilnem poračunavanju plačil na dan 20. 11. 1997 ostale neplačane ter svojo odločitev ustrezno obrazložil. Navedel je, kateri dolg tožeče stranke je bil poračunan s posameznimi konkretnimi plačili in kompenzacijami ter tudi pojasnil obračun zamudnih obresti. Dejstvo, da se tožeča stranka ne strinja z ugotovitvami tožene stranke pa ne pomeni, da davčni organ ni ravnal po napotkih sodišča. V postopku mora biti nesporno ugotovljeno, da je bil terjani dolg dejansko plačan, saj dvom o plačilu oziroma glede ugotovitve, ali je sporni dolg bil plačan ali ne, ne zadostuje za ukrepanje davčnega organa po 155. členu ZDavP-2.