TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v točki I izreka) spremeni tako, da se zoper drugo toženo stranko zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„ I. Drugo tožena stranka je solidarno dolžna v roku 8 dni tožeči stranki:

- izplačati odpravnino v višini 159,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 7. 2013 do plačila,

- obračunati odškodnino zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka v znesku 747,03 EUR, od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke, tožnici pa izplačati neto znesek odškodnine.“

Tožnica je dolžna drugo toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 92,26 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka paricijskega roka do plačila.

Tožnica je dolžna drugo toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 130,42 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izreka paricijskega roka, do plačila.

Tožnica je prvo toženi stranki izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je kršila določbo 4. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR-1, saj tožnici dvakrat zaporedoma in v obdobju šestih mesecev ni izplačala plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. V skladu s 3. odstavkom 111. člena ZDR-1 je tožnica upravičena do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Med drugo in prvo toženo stranko je prišlo do prenosa oziroma prevzema dejavnosti in zaradi tega za tožnico do spremembe delodajalca na podlagi določb 73. člena ZDR. Ker tožnica dejstev, ki bi pomenila objektivno poslabšanje pravic iz pogodbe o zaposlitvi po spremembi delodajalca zaradi prenosa dejavnosti, ne zatrjuje, saj zatrjuje, da ji prvo tožena stranka kot njen delodajalec ni oziroma ni pravočasno plačevala plače, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca iz razlogov na strani delodajalca, drugo tožena stranka za kršitve prvo tožene stranke ne more odgovarjati. Zato tožničin zahtevek zoper drugo toženo stranko ni utemeljen.