TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi, pritožbi tožene stranke pa se ugodi v celoti, in se izpodbijana sodba spremeni:

- v I. točki izreka tako, da je tožena stranka v 15 dneh od vročitve sodbe dolžna tožeči stranki plačati odškodnino v višini 2.028,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 6. 2018 do plačila,

- v III. točki izreka tako, da je tožena stranka v korist proračuna Republike Slovenije dolžna v 15 dneh plačati 2.296,10 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 01100-6370421877, s sklicem 00800370041219 (koda namena: GOVT, namen: plačilo po odločbi Bpp št. 000/2019), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

II. V ostalem se pritožba tožeče stranke zavrne ter se v izpodbijanem in v nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 153,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Pri odmeri odškodnine za nematerialno škodo je sodišče vezano na merila iz 179. člena OZ, to je stopnjo bolečin in njihovo trajanje, pomen prizadete dobrine in namen odškodnine. Temeljni načeli za odmero denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo sta glede na določbo 179. člena OZ načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja telesnih in duševnih bolečin ter strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti, zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost ter posege vanjo. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa zahteva upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic (enaki primeri se morajo obravnavati enako, različni pa različno).