TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje in sodba sodišča prve stopnje razveljavita v delu, ki se nanašata na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa SV 212/07 z dne 18. 4. 2007, in se tožba v tem delu zavrže.

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Toženec krije sam svoje stroške revizijskega postopka.

Pri presoji, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, mora sodišče oceniti, ali obstojita objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru o objektivni identiteti ni dvoma, saj sta v obeh zadevah enaka tako tožbena predloga kot tudi dejanski podlagi obeh zahtevkov: uveljavlja se ničnost notarskega zapisa o zavarovanju toženki danega posojila zaradi njegove navideznosti, ravnanje tožencev pa je v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli; zaradi ničnosti zavezovalnega posla se nadalje uveljavlja izbrisna tožba. Razlika med obema zahtevkoma je v subjektivnem pogledu: v pravnomočno končani zadevi je bilo odločeno po tožbi toženke zoper toženca, torej med pogodbenima strankama, v tej zadevi pa tožnika (kot tretja) tožita obe pogodbeni stranki. Temeljno pravilo v pravdnem postopku sicer je, da sodba učinkuje med strankama tega postopka. Le stranki postopka sta vezani na pravnomočno sodbo in ne moreta začeti nove pravde o isti stvari. Vendar pa je razvoj ureditve sodnega varstva civilnopravnih pravic pokazal, da so nujni primeri, ko pravnomočnost sodbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes ali tudi erga omnes).

Nična pogodba je neveljavna že od samega začetka. Ničnost učinkuje sama po sebi, brez kakršnegakoli akta in upoštevati jo je treba po uradni dolžnosti. Na ničnost se lahko sklicuje vsak, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist. Sklicevanje na ničnost torej ni pridržano samo strankam pogodbe, saj ugotovitev ničnosti učinkuje erga omnes. Zato s procesnega vidika med strankama pogodbe pravnomočna ugotovitev, da je pogodba nična, neposredno učinkuje tudi na položaj tretjih oseb; učinek je podoben kot pri sodbah v statusnih sporih.

Navedeno velja le za del zahtevka, ki se tiče ničnosti med tožencema sklenjenega pravnega posla, ne pa tudi za zahtevek iz izbrisne tožbe. Odločitev o tem zahtevku nima erga omnes učinkov, zato v razmerju do tožnikov o v tej pravdi uveljavljenem zahtevku iz izbrisne tožbe ni pravnomočno odločeno. Šele z ugoditvijo njunemu zahtevku iz izbrisne tožbe bosta tožnika pridobila možnost oziroma pravico, da sama v zemljiškoknjižnem postopku dosežeta izbris hipoteke in neposredne izvršljivosti notarskega zapisa na nepremičninah, katerih (so)lastnika sta.