TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Okrajnega sodišča v Kranju št. ZSV 437/2012 z dne 6. 2. 2014 se razveljavi in zadeva se vrne sodišču v novo odločanje.

V situaciji, kot je obravnavana, Okrajno sodišče ne opravlja samo vloge instančnega organa, temveč v enotnem upravnokaznovalnem postopku opravlja tudi funkcijo sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ta med drugim pomeni tudi zagotovitev učinkovite in celovite vsebinske kontrole.   Ob upoštevnih očitkih, ki so jih pritožniki uveljavljali v zahtevi za sodno varstvo, in ob predhodni ugotovitvi, da prekrškovni organ za izrek prekrškovne sankcije ni navedel upoštevnih in zadostnih razlogov, ker svoje presoje ni opravil v skladu z zahtevami, na katere so v svojih odločitvah že večkrat opozorili Ustavno sodišče, Evropsko sodišče za človekove pravice in Sodišče Evropske unije, Okrajno sodišče te pomanjkljivosti ni odpravilo zgolj s sklicevanjem na izpodbijana stališča prekrškovnega organa. Okrajno sodišče bi moralo pri zagotavljanju funkcije sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave ob upoštevnih kriterijih in konkretnih okoliščinah primera tudi sámo oceniti, ali so pritožniki s svojimi ravnanji izpolnili znake očitanega prekrška, nato pa s tehtanjem pravic v koliziji odgovoriti na vprašanje, ali je tu obravnavana objava osebnih podatkov prekomerno omejujoča za izvrševanje pravice do varstva osebnih podatkov iz prvega odstavka 38. člena Ustave. Pri tem bi moralo upoštevati še, da je bila z odločbo prekrškovnega organa ugotovljena odgovornost pritožnice za prekršek in ji je bila izrečena globa in da razlogov, ki bi za kaznovalni poseg v pritožničino pravico do svobode izražanja iz prvega odstavka 39. člena Ustave morali biti še posebno prepričljivi, v odločbi prekrškovnega organa ni bilo.   Ker je Okrajno sodišče svojo presojo v celoti oprlo na presojo, ki ne upošteva ustavnopravnih meril varstva pravice do svobode izražanja, je kršilo pravico pritožnice kot novinarke in drugih dveh pritožnikov do svobode izražanja iz prvega odstavka 39. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v novo odločanje.