POVZETEK
Zgodovina slovenskega odvetništva je, to lahko mirno
rečemo, zgodovina prizadevanj in bojev za odvetnikovo
neodvisnost. Začenši z letom 1868, ko je prvi Odvetniški
red določil, da »za izvrševanje odvetništva ni potrebno
nikakršno oblastveno imenovanje, temveč praviloma le dokaz
o izpolnitvi naslednjih zahtev za vpis v listo odvetnikov (par.
7)«, pa skozi prizadevanja za dosledno rabo slovenskega jezika
pred sodišči na Slovenskem, ki so jih leta 1898 sprožili
in vodili slovenski odvetniki (kar se je po pravilu, da se zgodovina
rada ponavlja, ponovilo leta 1988 s protestom lju -
bljanskih odvetnikov zaradi sojenja pred Vojaškim sodiščem
v Ljubljani v tujem jeziku), pa prek odpora proti uniformiranosti,
ki jo je vpeljala c-kr. oblast z zahtevo po nošnji uradnega
oblačila (leta 1904), zahteve Odbora odvetniške zbornice
za Slovenijo, da Vrhovno sodišče za Slovenijo ne more
biti v Zagrebu, ampak v Ljubljani (leta 1919), pokončne drže
slovenskih odvetnikov med prvo in drugo svetovno vojno ter
vse do častne vloge slovenskih odvetnikov pri osamosvajanju
Slovenije,1 ves ta čas so odvetniki bili boj za lastno neodvisnost,
vedoč, da ga s tem bijejo tudi za neodvisnost sodstva,
prava in ljudi.
ANGL. NASLOV - KAZALO
Peolpe’s rule
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.