Portal TFL
Davčni odtegljaj od dohodkov z virom v tujini
Rubrika
Članki
Pravna podlaga
Povezave
Podsistem TAX
Podsistem FIN
Podsistem LEX
Povzetek
Računovodsko pripoznavanje in davčno obravnavo davčnega odtegljaja od dohodkov z virom v tujini sta obravnavala Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in Odbor sekcije preizkušenih računovodij ter o tem pripravila strokovno razlago.
BESEDILO
IZHODIŠČE
Gospodarske družbe in druge organizacije so pri doseganju prihodkovoziroma dohodkov 1 z virom v tujini v nekaterih primerih dolžne plačati davčni odtegljaj. Ta je najpogosteje določen za plačila dividend ali drugih udeležb v dobičku, za plačila obresti, licenčnin in drugih premoženjskih pravic, za plačila najemnin, pa tudi za nekatere druge vrste storitev, če tako določa davčna zakonodaja države, v kateri gospodarske družbe ali druge organizacije iz tujine dosegajo dohodke na viru. Obveznost plačila davčnega odtegljaja v tujini je odvisna od nacionalne zakonodaje tuje države, v kateri zavezanec dosega dohodke, prav tako od morebitnih oprostitev ali nižje stopnje davčnega odtegljaja v tuji državi, če je tako določeno v direktivah Sveta EU (velja za določene dohodke med povezanimi osebami v drugih državah članicah EU-ja), končno pa tudi od določb sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, če ga je Slovenija podpisala s tujo državo in sporazum določa nižjo davčno stopnjo obdavčitve v tuji državi ali celo oprostitev.
Če je od plačil dohodkov v Slovenijo izplačevalec v tujini dolžan obračunati, odtegniti in v proračun države vira plačati davčni odtegljaj, družba ali druga organizacija v Sloveniji ne prejme plačila celotne terjatve, ampak le del terjatve, ki ostane po odtegnitvi in plačilu davčnega odtegljaja.
Odtegnjen davčni odtegljaj ni davek, ki bremeni izplačevalca, temveč bremeni družbo ali organizacijo, ki je dohodke dosegla, torej z vidika države vira nerezidenta. Izplačevalec je v državi vira določen kot oseba, ki za račun nerezidenta, ki dosega dohodke, izpolni njegovo davčno obveznost.
Ker so doseženi dohodki rezidentov po ZDDPO-2 v Sloveniji obdavčeni po svetovnem dohodku, hkrati pa so obdavčeni tudi v državi vira, se postavlja vprašanje, kako družba ali organizacija, ki ne more odpraviti dvojne obdavčitve, računovodsko pripozna davčni odtegljaj, plačan v tujini, in kako ga davčno obravnava v Sloveniji.
Pri tem ima glede na vrsto dohodka davčni zavezanec v Sloveniji sledeče možnosti za odpravo dvojne obdavčitve:
- Izvezem dohodka iz davčne osnove (metoda izvzema) po 24. členu ZZDPO-2 velja za dividende, po 25. členu pa za kapitalske dobičke, upoštevati je treba tudi določene izjeme za izvzem. Če zavezanec dvojno obdavčitev uveljavlja z izjemo, je plačan davčni odtegljaj v tujini dokončen in ga zavezanec ne more uveljavljati ne kot odbitek od davka v Sloveniji ne kot vračilo davka v tujini.
- Odbitek tujega davka od davčne obveznosti za DDPO v Sloveniji (metoda odbitka) zavezancu omogoča odbitek tujega davka od siceršnje obveznosti za davek v Sloveniji. Odbitek tujega davka velja za vse druge dohodke z virom v tujini, ki niso dividende ali kapitalski dobički, v delu, v katerem je zavezanec uveljavljal metodo izvzema. Vendar odbitek tujega davka ni brezpogojen. Višina odbitka je omejena s celotno višino davčne obveznosti zavezanca v Sloveniji, kar pomeni, da če ima davčni zavezanec v letu, ko vključi prihodke iz virov v tujini, davčno izgubo, davčnega odtegljaja v Sloveniji ne more uveljaviti ne v tekočem davčnem obdobju ne v prihodnjih davčnih obdobjih. Neodbit tuj davčni odtegljaj s tem v celoti postane dokončen. Prav tako pa davčnega odtegljaja ne more uveljaviti v celoti, če po pravilu »nižjega davka« od pripadajočega dohodka iz tujine, ki bi ga plačal za tak dohodek v Sloveniji, davčnega odtegljaja ne more odbiti v celoti. Delno neodbit davčni odtegljaj s tem tudi postane dokončen.
Pri tem se postavlja vprašanje, kako gospodarska družba ali druga organizacija v Sloveniji, ki je davčni zavezanec po ZDDPO-2, računovodsko pripozna davčni odtegljaj od dohodkov z virom v tujini in kako ga davčno obravnava po ZDDPO-2. Izrecnih določb glede obeh vprašanj ni ne v ZDDPO-2 ne v računovodskih standardih, zato je potrebna razlaga, ki sledi opredelitvi davčnega odtegljaja in njeni posledični računovodski in davčni obravnavi.
Na podlagi predstavljenega izhodišča sta Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in Odbor sekcije preizkušenih računovodij sprejela strokovno razlago.