TFL Vsebine / TFLGlasnik

Gre za pravno področje, ki je bilo v zadnjem letu deležno precejšnjih sprememb. Novi ZPPDFT-2 je začel veljati 5. aprila 2022. Poleg tega so v prispevku že upoštevani sveže sprejeti podzakonski predpisi, ki so začeli oziroma začnejo veljati februarja in marca 2023, in sicer (1) Pravilnik o dejavnikih neznatnega in povečanega tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma;² (2) Uredba o dejavnostih neznatnega tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma;³ (3) Pravilnik o izvajanju notranje kontrole, pooblaščencu, hrambi in varstvu podatkov, strokovnem usposabljanju ter upravljanju evidenc pri zavezancih.⁴

Pomembnost obravnavane materije med drugim odražajo tudi globe za prekrške po ZPPDFT-2, ki za odvetnike znašajo do 40.000 evrov, za odvetniške družbe pa do 60.000 evrov oziroma do 120.000 evrov – odvisno od reda velikosti njihovih letnih prihodkov (184. člen ZPPDFT-2). Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) kot nadzorni organ v okviru svojih zakonskih pristojnosti izvajanje ZPPDFT-2 nadzira tudi s pregledi odvetniških pisarn. Prvi preizkusni pregledi so bili izvedeni leta 2022, v letu 2023 pa je načrtovano povečanje števila in pogostosti pregledov.

ZPPDFT-2 določa enoten nabor ukrepov za preprečevanje: pranja denarja in financiranja terorizma. Ker so primeri, ko bi slovenski odvetniki prišli v stik s financiranjem terorizma, izjemno redki, je v nadaljevanju z vidika terminološke poenostavitve govora le o preprečevanju pranja denarja.

1. Kdaj so odvetniki zavezani izvajati ukrepe iz ZPPDFT-2

Pranje denarja je katerokoli ravnanje z denarjem ali premoženjem, pridobljenim s kaznivim dejanjem, ki vključuje:

• zamenjavo ali kakršenkoli prenos denarja ali drugega premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja;
• skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi z denarjem ali drugim premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja (1. točka 2. člena ZPPDFT-2).

Namen ukrepov v ZPPDFT-2 je preprečiti, da bi mandanti z odvetnikovimi storitvami »oprali« denar, ki izvira iz kaznivega dejanja. Odvetniki so ukrepe iz ZPPDFT-2 dolžni izvajati samo v taksativno naštetih primerih iz prvega odstavka 90. člena ZPPDFT-2, tj. le, kadar:

1. pomagajo pri načrtovanju ali izvajanju transakcij za stranko v zvezi z:
2. nakupom ali prodajo nepremičnine ali gospodarske družbe;
3. upravljanjem strankinega denarja, vrednostnih papirjev ali drugega premoženja;
4. odpiranjem ali upravljanjem bančnih računov, hranilnih vlog ali računov za poslovanje z vrednostnimi papirji;
5. zbiranjem sredstev, potrebnih za ustanovitev, delovanje ali upravljanje gospodarske družbe;
6. ustanavljanjem, delovanjem ali upravljanjem ustanove, sklada, gospodarske družbe ali druge podobne pravno-organizacijske oblike; ali
7. v imenu in za račun stranke izvajajo finančno transakcijo⁵ ali transakcijo v zvezi z nepremičnino.

V zvezi z zgornjo točko 1.a) je treba poudariti, da so v skladu s stališčem Urada RS za preprečevanje pranja denarja (Urad) z dne 9. decembra 2020 odvetniki dolžni izvesti ukrepe po ZPPDFT-2 tudi pri sestavi pogodbe za nakup nepremičnine ali nakup poslovnega deleža, pri čemer gre šteti, da sestava vsebine tovrstnih listin sodi v okvir pomoči pri načrtovanju transakcij za stranko. Kot izhaja iz zapisnika seje Upravnega odbora OZS z dne 12. januarja 2021, se s tem stališčem Urada strinja tudi Komisija OZS za preprečevanje pranja denarja.

Odvetniki so torej zavezanci po ZPPDFT-2 le pri izvajanju posameznih »svetovalnih« storitev za stranke. Odvetniki pa niso zavezani izvajati ukrepov po ZPPDFT-2, kadar zastopajo stranko v sodnem postopku, kar obsega tudi svetovanje o predlaganju ali izogibanju takšnemu postopku (prvi odstavek 91. člena ZPPDFT-2).

2. Katere ukrepe iz ZPPDFT-2 so odvetniki dolžni izvajati?

Obveznosti odvetnikov so navedene v drugem odstavku 17. člena ZPPDFT-2 in obsegajo:

1. izdelavo ocene tveganja pranja denarja,
2. vzpostavitev politik, kontrol in postopkov za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganja pranja denarja,
3. izvajanje ukrepov za poznavanje stranke (pregled stranke),
4. sporočanje predpisanih in zahtevanih podatkov ter predložitev dokumentacije OZS in Uradu,
5. imenovanje pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja in zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog iz ZPPDFT-2 (velja le za odvetniške pisarne s štirimi ali več zaposlenimi),
6. skrb za redno strokovno usposabljanje zaposlenih,
7. pripravo seznama indikatorjev za prepoznavanje tveganih strank in transakcij,
8. zagotovitev varstva in hrambe podatkov ter upravljanje evidenc.

V skladu z novelo ZPPDFT-2 lahko zavezanci te naloge izvedejo tudi preko zunanjih izvajalcev, razen nalog iz 4., 5. in 6. točke. Odvetniki lahko za pregled stranke torej angažirajo tudi zunanje izvajalce. V praksi so pogosti primeri, ko stranko glede izvajanja iste transakcije v okviru svojih obveznosti po ZPPDFT-2 v razmeroma kratkem časovnem zaporedju pregledajo odvetnik ter notar in banka. V praksi se zato zastavlja vprašanje, ali bi se predhodno opravljen pregled iste stranke s strani banke lahko hkrati štel tudi za izpolnitev odvetnikove obveznosti pregleda stranke – prek banke kot zunanje izvajalke. Tako banka kot notar sta v skladu s 56. in 57. členom ZPPDFT-2 tretji osebi, ki jima zavezanec lahko prepusti pregled stranke. Z izvedbo prek zunanjega izvajalca se zavezanec ne razbremeni svoje odgovornosti za pravilno izvedbo pregleda stranke. Poleg tega mora po drugem odstavku 56. člena ZPPDFT-2 zavezanec predhodno preveriti, ali tretja oseba, ki ji bo zaupal pregled stranke, izpolnjuje vse pogoje po ZPPDFT-2. Razumeti gre torej, da ne zadošča, da se odvetnik naknadno zanaša na dejstvo, da je stranko v okviru svojih obveznosti že pregledala banka oziroma drugi zavezanec, temveč lahko takšnega zavezanca kot zunanjega izvajalca angažira kvečjemu na način, da ga vnaprej pooblasti, da v okviru svojega pregleda stranke tudi namesto odvetnika izvede ukrepe pregleda stranke iz 1. do 3. točke 21. člena ZPPDFT-2.

V nadaljevanju je za vsakega od naštetih osmih ukrepov predstavljeno, kako ga morajo odvetniki izvesti.

2.1. Izdelava ocene tveganja pranja denarja (18. in 19. člen ZPPDFT-2)

Razlikovati je treba oceno tveganja zavezanca (tretji odstavek 18. člena ZPPDFT-2) in oceno tveganja stranke (četrti odstavek 18. člena ZPPDFT-2).

Ocena tveganja zavezanca

Odvetnik, upoštevajoč značilnosti svojega poslovanja in storitev ter značilnosti strank (domače, tuje, pravne ali fizične osebe, njihove dejavnosti itd.), izdela splošno oceno tveganja lastnega poslovanja. Gre za dokument, ki ga odvetnik pripravi v skladu s smernicami OZS in ga je dolžan posodabljati vsaki dve leti.

Posodobljene smernice OZS oziroma vzorec ocene tveganja zavezanca bo objavljen na spletni strani OZS.

Ocena tveganja stranke

Odvetnik je dolžan pripraviti vzorec obrazca za oceno tveganja vsake nove stranke, za katero izvaja kakšno od navedenih storitev iz prvega odstavka 90. člena ZPPDFT-2. Obrazec vsebuje predvsem vprašanja glede (i) države izvora in vrste stranke; (ii) načina strankine vzpostavitve kontakta z odvetnikom; (iii) storitve, ki jo bo odvetnik izvajal za stranko.

Obrazec naj bo pripravljen v skladu s Pravilnikom o dejavnikih neznatnega in povečanega tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma (Pravilnik o dejavnikih tveganja). V pravilniku so opredeljeni kriteriji, kdaj gre za neznatno in kdaj za povečano tveganje. Pomembno je poudariti, da je dejavnik neznatnega tveganja po 2. členu pravilnika tudi to, da je stranka pravna oseba s sedežem ali fizična oseba z državljanstvom (oziroma stalnim ali začasnim prebivališčem) v državi članici EU. Čeprav je v zakonu neznatno tveganje na prvi pogled določeno kot izjema, je pri (običajnem) odvetniškem delu dejansko skoraj pravilo. Na drugi strani so dejavniki povečanega tveganja recimo naslednji: da stranka intenzivno posluje z gotovino, da je stik z odvetnikom vzpostavila v nenavadnih okoliščinah, da ima sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče v državi s seznama visoko tveganih tretjih držav, ki ga objavlja in posodablja Urad.

Med državami, s katerimi se slovenski odvetniki srečujejo pogosteje, se posebna previdnost svetuje pri Ruski federaciji ter Bosni in Hercegovini. Ruska federacija je namreč uvrščena na aktualni seznam tveganih držav. Bosne in Hercegovine pa na zadnjem seznamu sicer ni, a je pri stiku s strankami iz te države priporočljivo seznam preveriti vsakič sproti, saj se včasih na seznam Urada »uvrsti«, spet drugič pa z njega ponovno »izpade«.

Odvetnik za novo stranko obrazec sam izpolni z odgovori na vprašanja in na koncu obrazca poda oceno, ali gre za neznatno, običajno ali povečano tveganje za pranje denarja. Na podlagi te ocene se odvetnik odloči, ali bo to stranko pregledal poenostavljeno (pri neznatnem tveganju), običajno ali poglobljeno (pri povečanem tveganju). Ukrepi običajnega pregleda stranke so določeni v 29. do 60. členu ZPPDFT-2.

Način izvajanja poenostavljenega pregleda stranke je enotno (ne glede na razlog, zaradi katerega se izvaja poenostavljena oblika pregleda) urejen v 63. členu ZPPDFT-2. Ukrepi poglobljenega pregleda stranke so določeni v 64. do 70. členu ZPPDFT-2. Zakon najprej v 64. členu našteje, v katerih primerih se izvaja poglobljeni pregled (politično izpostavljene osebe, visoko tvegane tretje države, povečana ocena tveganja iz obrazca o oceni stranke itd.). Nato zakon v 65. do 70. členu glede obsega in vsebine ukrepov razlikuje med načini poglobljenega pregleda glede na razlog, zaradi katerega se poglobljeni pregled izvaja.

2.2. Vzpostavitev politik, kontrol in postopkov za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja (20. člen ZPPDFT-2)

Zavezanci morajo sprejeti in izvajati naslednje interne akte za preprečevanje pranja denarja:

• interni pravilnik o preprečevanju pranja denarja (pripravljen naj bo kot postopkovnik izvajanja ukrepov po ZPPDFT-2),
• notranji akt o kontroli – le pri štirih ali več zaposlenih (v katerem naj bo določeno, kako se nadzira izvajanje ukrepov iz pravilnika, ki je naveden v prejšnji alineji),
• seznam indikatorjev tveganja (pripravi se ga na podlagi Pravilnika o dejavnikih tveganja),
• ocena tveganja zavezanca (točka 2.1.).

Poleg navedenih internih aktov mora imeti odvetnik pripravljene še naslednje obrazce:

• obrazec ocene tveganja stranke (točka 2.1.),
• obrazec poznavanja stranke (know-your-customer oziroma KYC obrazec, ki je podrobneje predstavljen v nadaljevanju).

Akti in vzorci obrazcev se morajo posodabljati in z njimi morajo biti zaposleni natančno seznanjeni. Sistem, politika, postopki in kontrole izvajanja ZPPDFT-2 naj temeljijo na tveganju, kar pomeni, da se odvetniki osredotočajo na tista področja in tiste aspekte svetovanja strankam, ki glede na njihove izkušnje pomenijo največjo nevarnost za pranje denarja.

2.3. Pregled stranke (21. do 74. člen ZPPDFT-2)

Odvetnik (kadar je zavezanec po ZPPDFT-2) je dolžan pregled stranke opraviti:

1. pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko,
2. pri transakciji v vrednosti 15.000 evrov ali več (le v primerih, ko za stranko opravlja kakšno od zgoraj navedenih storitev iz 90. člena ZPPDFT-2 in kadar ni že ob sklenitvi poslovnega razmerja jasno, da gre za takšno transakcijo),
3. pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti predhodno pridobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke,
4. vedno, kadar v zvezi s transakcijo, stranko, sredstvi ali premoženjem obstajajo razlogi za sum pranja denarja.

Glede na omejitve, ki so navedene pri točki 2 (pri transakciji v vrednosti 15.000 evrov ali več), je v praksi daleč najpogostejši pregled stranke pri sklepanju poslovnega razmerja.

Pregled stranke obsega:

1. ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov,
2. ugotavljanje dejanskega lastnika stranke,
3. ugotavljanje politične izpostavljenosti stranke oziroma dejanskega lastnika,
4. pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov na podlagi ZPPDFT-2,
5. redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri odvetniku.

V nadaljevanju je podrobneje predstavljenih teh pet korakov pregleda stranke. Kot je prikazano pod točko 2.1. (Izdelava ocene tveganja pranja denarja – 18. in 19. člen ZPPDFT-2), je način pregleda odvisen od tega, ali gre pri stranki oziroma poslovnem razmerju za običajno, neznatno ali povečano tveganje za pranje denarja. Pri neznatnem tveganju se izvaja poenostavljen, pri povečanem tveganju pa poglobljen pregled stranke. Glede na kriterije v Pravilniku o dejavnikih tveganja sta v praksi neznatno tveganje in posledičen poenostavljen pregled razmeroma pogosta. Pri poglobljenem pregledu pa je poenostavljeno rečeno največja razlika v tem, da mora odvetnik pridobiti še podatke o izvoru sredstev in premoženja stranke ter dejanskega lastnika in podatke o izvoru sredstev ter premoženja, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja ali transakcije. Slednje v praksi ni najenostavneje, še posebej pri pregledu strank iz tretjih držav, na primer Ruske federacije.

Podatke iz točk 2.3.a do 2.3.d je najbolj praktično beležiti na način, da so te rubrike podatkov navedene v obrazcu poznavanja strank oziroma obrazcu KYC. Odvetnik (kadar je zavezanec po ZPPDFT-2) za novo stranko s temi podatki izpolni obrazec KYC, ki mu priloži spodaj navedena zahtevana dokazila. Obrazec z dokazili hrani v evidenci izvedenih pregledov po ZPPDFT-2.

2.3.a Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke

Odvetnik mora istovetnost stranke praviloma preveriti ob osebni navzočnosti stranke oziroma njenega zakonitega zastopnika (29. člen ZPPDFT-2). Zakon glede te zahteve dopušča izjeme. Pri neznatnem tveganju lahko namreč odvetnik istovetnost stranke preveri tudi brez osebne navzočnosti – zadošča, da stranka pošlje kopijo osebnega dokumenta v papirnati ali digitalni obliki (prvi odstavek 32. člena). Tudi kadar gre za običajno tveganje, lahko odvetnik stranko identificira s sredstvi elektronske oziroma videoelektronske identifikacije (33. in 34. člen ZPPDFT-2, primerljivo denimo z identifikacijo pri videoklicu v spletni banki).

Istovetnost pravne osebe odvetnik preverja z neposrednim vpogledom v sodni oziroma poslovni register ali z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz registra, ki jo odvetniku predloži zastopnik pravne osebe in ki ne sme biti starejša od treh mesecev (36. člen ZPPDFT-2).

2.3.b Ugotavljanje dejanskega lastnika stranke

Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik stranke ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija (40. člen ZPPDFT-2). V okviru pregleda stranke mora odvetnik ugotoviti tudi njenega dejanskega lastnika. Podatke o dejanskem lastniku odvetnik pridobi z vpogledom v sodni oziroma poslovni register in register dejanskih lastnikov (šesti odstavek 7. člena ZPPDFT-2).

O dejanskem lastniku mora odvetnik pri običajnem pregledu pridobiti naslednje podatke: osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo, davčno številko in višino lastniškega deleža ali drug način nadzora (prvi odstavek 47. člena ZPPDFT-2 v zvezi s 14. točko 150. člena ZPPDFT-2). Gre za nabor podatkov, ki ga praviloma ni moč ugotoviti samo z vpogledom v javne registre, zato gre razumeti, da mora odvetnik te podatke pridobiti z vpogledom v osebni dokument oziroma morebitne manjkajoče podatke dobiti od stranke. V praksi je to predvsem pri večjih tujih korporacijah lahko zamudno in težje izvedljivo. Zato je pri poenostavljenem pregledu stranke (za katerega bo med drugim praktično vedno šlo pri pregledu velikih tujih korporacij iz prejšnjega stavka) ta nabor podatkov ožji in obsega podatke, ki so praviloma vpisani že v javnem registru; to so: ime, priimek in država stalnega prebivališča (63. člen ZPPDFT-2).

2.3.c Ugotavljanje politične izpostavljenosti stranke oziroma dejanskega lastnika

Odvetnik mora v okviru izpolnjevanja KYC obrazca preveriti tudi, ali je stranka ali njen dejanski lastnik politično izpostavljena oseba (PIO). Obsežna definicija PIO je podana v 66. členu ZPPDFT-2. Zakon ne določa povsem jasno, na kakšen način odvetnik ugotavlja, ali gre za PIO. Razumeti gre, da ta podatek pridobi od stranke (pisna izjava), pri čemer preveri tudi, ali javno dostopni podatki v spletnih iskalnikih kažejo, da bi morebiti lahko šlo za PIO. Če je stranka ali njen dejanski lastnik PIO, mora odvetnik izvesti poglobljen pregled stranke – torej predvsem pridobivati tudi podatke o izvoru premoženja oziroma sredstev (sedmi odstavek 66. člena ZPPDFT-2). To velja le, če je PIO stranka (fizična oseba) ali njen dejanski lastnik (pri pravni osebi). Z novelo ZPPDFT-2 je bila namreč črtana zahteva, da se poglobljeni pregled stranke izvaja tudi, če je PIO njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec.

2.3.d Pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja

Odvetnik v okviru pregleda stranke oceni in po potrebi pridobi dodatne podatke o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije, da sta namen in predvidena narava poslovnega razmerja ali transakcije razumljiva. Obseg podatkov, ki jih mora v tem kontekstu odvetnik pridobiti pri običajnem pregledu, je določen v 53. členu v zvezi s 150. členom ZPPDFT-2. Pri poenostavljenem pregledu se v skladu z drugim in petim odstavkom 63. člena ZPPDFT-2 pridobiva ožji nabor podatkov. Glede poglobljenega pregleda zakon precej pavšalno določa, da je treba pridobiti »dodatne« podatke o namenu in predvideni naravi posla. V vsakem primeru je bistveno, da odvetnik iz pridobljenih podatkov dobro razume namen in naravo posla, glede katerega stranki svetuje, da lahko oceni, ali obstaja tveganje pranja denarja.

2.3.e Redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri odvetniku

Pri dolgotrajnejših poslovnih razmerjih mora odvetnik v skladu s 54. členom ZPPDFT-2 skrbno spremljati poslovne aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri njem. To vključuje: (i) preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega razmerja, ki ga je stranka sklenila pri odvetniku; (ii) spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja; (iii) preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki. Kako odvetnik izvaja spremljanje aktivnosti pri običajnem pregledu, je določeno v 54. členu ZPPDFT-2. Obseg obveznosti je v tem delu enak tudi pri poenostavljenem pregledu, saj četrti odstavek 63. člena ZPPDFT-2 vsebuje sklic na celoten 54. člen ZPPDFT-2. Pri poglobljenem pregledu mora biti to spremljanje »posebno skrbno«, pri čemer vsebina tega standarda v zakonu ostane nedorečena.

2.3.f Ugotovitve oziroma posledice pregleda stranke

Če odvetnik na podlagi pregleda oceni, da v zvezi s transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi obstajajo razlogi za sum pranja denarja, mora o tem takoj oziroma najpozneje v treh delovnih dneh obvestiti OZS. Nadaljnje svetovanje takšni stranki mora odvetnik odkloniti. OZS o primeru najpozneje v treh delovnih dneh obvesti Urad. Če Urad presodi, da so podani razlogi za sum pranja denarja, lahko od odvetnika zahteva podatke in dokumentacijo, ki so potrebni za odkrivanje kaznivega dejanja pranja denarja.

2.4. Imenovanje pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja in notranja kontrola

V skladu s 83. členom ZPPDFT-2 morajo odvetniki oziroma odvetniške družbe s štirimi ali več zaposlenimi: (i) imenovati pooblaščenca za pranje denarja; (ii) imenovati namestnika pooblaščenca; (iii) izvajati notranje kontrole izvedbe ukrepov po ZPPDFT-2. Pogoji za pooblaščenca in namestnika ter njune dolžnosti so urejeni v 84. in 85. členu ZPPDFT-2. Pooblaščenec je lahko le oseba na takem delovnem mestu, ki ji omogoča hitro, kakovostno in pravočasno izvajanje nalog. Preslikano na odvetniško pisarno to zelo verjetno pomeni, da naj bo pooblaščenec odvetnica oziroma odvetnik.

Izvajanje notranje kontrole pomeni, da morajo odvetniki v skladu z internim aktom o kontroli nadzirati, ali se ukrepi po ZPPDFT-2 dejansko in pravilno izvajajo.

2.5. Skrb za redno strokovno usposabljanje zaposlenih

V skladu s 87. členom ZPPDFT-2 morajo odvetniki skrbeti za redno strokovno usposabljanje vseh zaposlenih, ki opravljajo naloge po ZPPDFT-2. Med drugim morajo biti zaposleni seznanjeni tudi z aktualno strokovno literaturo na tem področju. Zato se toplo priporočata seznanitev s tem prispevkom in prisotnost na izobraževanjih OZS o obravnavani temi.

2.6. Priprava seznama indikatorjev za prepoznavanje tveganih strank in transakcij

Odvetniki morajo sestaviti seznam indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja (92. člen ZPPDFT-2). Pri sestavi obrazca je treba upoštevati indikatorje iz Pravilnika o dejavnikih tveganja. Seznam indikatorjev odvetnika usmerja pri izpolnjevanju obrazca ocene tveganja stranke iz točke 2.1.

2.7. Zagotovitev varstva in hrambe podatkov ter upravljanje evidenc

ZPPDFT-2 v VIII. poglavju vsebuje precej podrobne določbe o varstvu in hrambi podatkov, ki jih odvetniki pridobijo pri pregledu strank, ter o upravljanju evidenc o teh podatkih. Bistveno je, da odvetniki o pregledih strank vodijo evidenco in da podatke hranijo na način, da bodo OZS ali Uradu ob morebitnem pregledu lahko izkazali, da pravilno izvajajo svoje obveznosti po ZPPDFT-2.

3. Sklep

Naj obveznosti odvetnikov po ZPPDFT-2 za konec še na kratko povzamemo.

Odvetniki morajo ukrepe po ZPPDFT-2 izvajati le, kadar za stranke izvajajo kakšno od taksativno naštetih svetovalnih storitev iz 90. člena ZPPDFT-2. Imeti in izvajati morajo interne akte iz točke 2.2. tega članka.

Kadar so odvetniki zavezanci po ZPPDFT-2, morajo oceniti tveganost stranke in na podlagi te ocene izvesti eno od oblik pregleda stranke, tj. običajno, poenostavljeno ali poglobljeno. Pregled stranke se izvede s pomočjo obrazca KYC in s pridobivanjem zahtevane dokumentacije. Če na podlagi izvedenega pregleda stranke odvetniki ocenijo, da obstajajo razlogi za sum pranja denarja, morajo to sporočiti OZS in odkloniti svetovanje stranki. Izpolnjene obrazce KYC so odvetniki dolžni ustrezno shraniti in o tem voditi evidenco. Odvetniki so se dolžni redno usposabljati o preprečevanju pranja denarja.

Odvetniške pisarne s štirimi ali več zaposleni morajo imenovati pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja in njegovega namestnika ter izvajati notranje kontrole ukrepov po ZPPDFT-2.

Opombe:

¹ Uradni list RS, št. 48/22, 145/22.

² Uradni list RS, št. 23/23.

³ Uradni list RS, št. 15/23.

⁴ Uradni list RS, št. 14/23.

⁵ Pri čemer je transakcija definirana kot vsak sprejem, izročitev, zamenjava, hramba, razpolaganje ali drugo ravnanje z denarjem ali drugim premoženjem pri zavezancu (49. točka 3. člena ZPPDFT-2).