TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 851/2002 z dne 23. 3. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1963/2000 z dne 10. 4. 2002, z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 361-03 22/00 z dne 19. 9. 2000 in s sklepom Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 361-123/00 z dne 12. 7. 2000 se ne sprejme.

Vrhovno sodišče je pritožnici, smiselno enako kot Upravno sodišče in upravna organa pred njim, natančno pojasnilo, da se zakonitost in pravilnost inšpekcijske odločitve presoja glede na dejansko in pravno stanje v času te odločitve in da iz upravnih spisov izhaja, da inšpektor ob inšpekcijskem ogledu ni ugotovil takšnih pomanjkljivosti, ki bi terjale njegovo ukrepanje v smislu 105. oziroma 106. člena Stanovanjskega zakona. Inšpekcijsko nadzorstvo se opravlja po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa, zato je inšpektor samo v tem obsegu pooblaščen izreči inšpekcijski ukrep. Vloga pritožnice nima značaja zahteve v smislu 128. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Problematika vzdrževanja stanovanjske hiše, sanacije dimnika po odločbi požarnega inšpektorja in ločitve gradbenih enot, kot jo nalaga sodna poravnava, niso predmet tega inšpekcijskega nadzora. Očitek pritožnice o kršitvi 22. člena Ustave je zato neutemeljen. Zoper odločbe, s katerimi se pritožnica ne strinja, je imela pravna sredstva, ki jih je tudi vsa uporabila. Zgolj to, da sama pravo razume drugače od upravnih organov in sodišč, pa za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča.