TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Edini zahtevek, ki ga upnik uveljavlja v stečajnem postopku v zvezi z zatrjevano izločitveno pravico, je zahtevek za priznanje izločitvene pravice na točno določenem premoženju. Gre za prijavo izločitvene pravice. Pri tem niso pomembni razlogi upnika, zakaj meni, da ima izločitveno pravico. Sodišče pa nima pooblastila, da bi prijavo izločitvene pravice zavrglo, ker dejstva, ki jih navaja upnik v prijavi, ne morejo izkazovati obstoja izločitvene pravice. Stvar upravitelja je, da sam presodi, ali prijavljeno izločitveno pravico prizna ali ne, tudi ob upoštevanju tega, kar je prijavi navedeno – če ugotovi, da uveljavljeni razlogi ne morejo predstavljati razlogov za utemeljenost prijavljene izločitvene pravice, le-to pač prereka.

O sami prijavi, ali je utemeljena ali ne, sodišče ne odloča. Le v posledici prerekanja prijavljene terjatve, ločitvene ali izločitvene pravice, odloči o tem, kdo mora s tožbo uveljaviti zahtevek. Za stečajni postopek je glede pravnomočnosti in njenih učinkov pomembno le, ali je upnik v tem postopku že uveljavil izločitveno pravico na istem predmetu. Pravnomočnost v zvezi s pravno in dejansko podlago, kot jo uveljavlja pritožba, je pomembna le za pravdni postopek, nikakor pa ne za postopek zaradi insolventnosti oziroma v konkretnem primeru stečajni postopek. Izločitveno pravico na enem predmetu lahko upnik uveljavi le enkrat. Če je ta prerekana, upnik pa ne uspe s tožbo, na katere vložitev je bil napoten, ali pa tožbe sploh ne vloži, njegova izločitvena pravica preneha na podlagi zakona. Kasneje ne more "oživeti" in biti ponovno uveljavljena.

V stečajnem postopku upnik nima nasprotne stranke. Upravitelj namreč ni stranka stečajnega postopka, prav tako ni stranka postopka stečajni dolžnik. Glede zahteve, kot je obravnavana, pa ni predvidena kontradiktornost že pred sodiščem prve stopnje, temveč se ta vzpostavi šele s pritožbo, v kateri zato lahko pritožnik uveljavi svoje poglede na stvar.