TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Po določbi 2. odst. 88. čl. stečajnega zakona, veljajo terjatve
stečajnih upnikov, ki so se mogle na dan uvedbe stečajnega postopka
pobotati z nasprotnimi terjatvami stečajnega dolžnika, za pobotne, in
se ne prijavljajo v stečajni postopek. Stečajni upniki so dolžni o
takem pobotanju le obvestiti stečajnega upravitelja (5. odst. 88. čl.
stečajnega zakona). Iz tega pa je zaključiti, da je stečajni upnik
vsekakor upravičen v pravdi, ko jo je proti njemu sprožil stečajni
upravitelj zaradi izterjave stečajnega dolžnika, ugovarjati pobotanje
s svojo nasprotno terjatvijo, katere pobotanje je bilo izvršeno po
samem zakonu že z uvedbo stečajnega postopka. Če bi se osvojilo
stališče, da tak ugovor ni dovoljen, bi bil nedvomno oškodovan
prizadeti stečajni upnik, ki bo na eni strani obsojen za poravnavo
celotnega dolga stečajnemu dolžniku, sam pa bo prejel od svoje
nasprotne terjatve le stečajno kvoto. Vse to navzlic citirani
zakonski določbi, po kateri veljajo obojestranske terjatve stečajnega
upnika in stečajnega dolžnika, ki so bile na dan uvedbe stečajnega
postopka sposobne za pobotanje, za pobotne (tj. v nezmanjšanih
zneskih.