TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je dolžna v roku 8 dni povrniti 100,72 EUR stroškov odgovora na pritožbo.

Upravnik je zastopnik etažnih lastnikov v poslih upravljanja. Pogodba, ki jo sklene z dobaviteljem v imenu in za račun etažnih lastnikov in v mejah svojih pooblastil, zato zavezuje neposredno etažne lastnike in dobavitelja. Ker upravnik nastopa zgolj kot zastopnik etažnih lastnikov, tretji (dobavitelj blaga ali storitev) nima zahtevka za plačilo teh stroškov zoper upravnika, temveč zoper etažne lastnike, saj pravice in obveznosti zaradi narave neposrednega zastopanja nastanejo neposredno v sferi zastopanega.

Na podlagi izpolnitve po 271. členu OZ tretji načeloma ne pridobi nobenih posebnih pravic in avtomatično ne vstopi v pravni položaj tistega, namesto katerega je izpolnil obveznost. Na podlagi izpolnitve bi zato obveznost ugasnila in bi dolžnik postal prost obveznosti. Ravnanje tretjega pa je smiselno le, kadar utemeljeno pričakuje, da bo z izpolnitvijo namesto dolžnika vstopil v njegov pravni položaj. Pravna temelja za vstop v njegov položaj sta bodisi zakon bodisi pogodba. Kadar ima tretji za izpolnitev pravni interes, nanj preidejo vse upnikove pravice že na podlagi zakona, kadar pa takšnega pravnega interesa nima, ga je mogoče vzpostaviti na pogodbeni podlagi.

Sodelovanje dolžnika pri zakonski subrogaciji ni predvideno, zato se njegov položaj zaradi prenosa terjatve ne sme poslabšati, saj bi sicer nastopil učinek pogodbe v breme tretjega, ki pa tretjega ne veže. Zakonska subrogacija je oblika zakonske cesije, zato je treba izhajati iz smiselne uporabe pravil OZ o pogodbenem odstopu terjatev. V skladu s 1. odstavkom 421. člena OZ ima prevzemnik nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. Po tem pravilu se všteva tudi že pretečeni čas zastaranja, zato na upravnika z izpolnitvijo preide dobaviteljeva terjatev skupaj z že pretečenim rokom, ki je potreben za nastop zastaranja.

Obračun dajatev za tekoči mesec brez dvoma tvori zaokrožene izpolnitve, zato jih je treba obravnavati kot občasne terjatve, ki dospevajo mesečno, zanje pa je na podlagi pravila iz 347. člena OZ treba uporabiti triletni zastaralni rok, ki teče od zapadlosti vsake posamezne terjatve.