TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom posameznikom.

Pri kaznivem dejanju po 312. členu KZ mora biti med ravnanjem storilca in ukrepanjem državnega organa ali druge pristojne organizacije (torej policije, gasilcev, gorske reševalne službe in podobno) poleg ostalih znakov kaznivega dejanja podana tudi pravno relevantna vzročna zveza. Ta bo praviloma podana, ko bo neutemeljen klic na pomoč povzročil ukrepanje policije, torej ko bo klic na pomoč vseboval neresnično trditev in policija ob klicu ne bo mogla vedeti, da pomoč ni potrebna ali da policija nima pristojnosti za posredovanje. Argumentum a contrario to pomeni, da v primeru, ko se policija odzove klicu na pomoč oziroma za posredovanje in ve, da gre za primer, ki ni v njihovi pristojnosti ukrepanja, ne gre za primer povzročitve ukrepanja policije v smislu 312. člena KZ, to je prihoda policije na določen kraj zaradi tega, da bi nudila pomoč. Kaznivo dejanje torej ne bo podano, če policija ve, da po telefonu javljeni dogodek ne zahteva njenega posredovanja, pa se klicu odzove in gre kljub temu na kraj, na podlagi lastne odločitve (npr. da klicatelja pouči o njegovih pravicah oziroma svoji nepristojnosti ukrepanja).