TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Kdor prikrije blago, ki ni bilo prijavljeno carinskim organom, ko je
bilo pripeljano v SFRJ, ne stori kaznivega dejanja prikrivanja po
176. členu KZ SRS, ker blago ni bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem.

Sodišče prve stopnje je spoznalo obdolženca za kriva kaznivih dejanj
prikrivanja po 1. odstavku 176. člena KZ, ker sta stvar, za katero
sta vedela, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem, prikrila s
tem, da sta od septembra do vključno novembra meseca 1982 shranila in
sicer prvi na podstrešju 124 kg pražene kave v zrnju, drugi pa v
shrambi za steljo 100 kg surove kave v zrnju, ki sta jo k njima
pripeljala avstrijska državljana, čeprav sta vedela, da je bila kava
pretihotapljena čez avstrijsko-jugoslovansko državno mejo. Izreklo
jima je denarni kazni 6.000.- oziroma 4.000.- din, ki jo morata
plačati v roku treh mesecev in ki se bosta v primeru neizterljivosti
izvršili tako, da se bo za vsakih začetih 100.- din določil en dan
zapora. Hkrati je izreklo varnostni ukrep po členu 69 KZ SFRJ.
Obdolženca sta trdila, da nista vedela, da je kava, ki sta jo k njima
pripeljala avstrijska državljana, pretihotapljena.
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da sta
avstrijska državljana nekajkrat prišla k obdolžencema na dom in da
sta pri njih pustila kavo ter da je bila ta kava najdena pri hišni
preiskavi na podstrešju oziroma shrambi za steljo.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo veriziji zagovorov in na podlagi
izvedenih dokazov zaključilo, da sta obdolženca za to, ker sta
domačina, dobro seznanjena z režimom na meji in da sta glede na to,
kje sta kavo shranila, tudi dobro vedela, da je bila pretihotapljena
čez avstrijsko-jugoslovansko državno mejo ter da sta zato vedela, da
je bila kava pridobljena s kaznivim dejanjem.
S takim stališčem se zagovornik obdolžencev ni strinjal. V pritožbi
zoper sodbo sodišča prve stopnje je uveljavljal pritožbene razloge iz
2., 3. in 4. točke člena 363 ZKP ter predlagal razveljavitev
izpodbijane sodbe, podrejeno pa izrek oprostilne sodbe oziroma izrek
pogojnih obsodb.
Sodišče druge stopnje je pritožbi zagovornika ugodilo in sodbo
sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obdolženca po 1. točki
350. člena ZKP oprostilo obtožbe, da sta storila kaznivo dejanje
prikrivanja po 1. odstavku 176. člena KZ SRS in hkrati odločilo, da
obremenjujejo stroški kazenskega postopka proračun. Svojo odločitev
pa je obrazložilo: 'Da je podan dejanski stan tega kaznivega dejanja,
se zahteva, da storilec prikrije stvar, za katero ve, da je
pridobljena s kaznivim dejanjem. Takšno temeljno kaznivo dejanje pa
mora predstavljati kršitev premoženjskopravnih razmerij. V
obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno, da bi bila kava v Avstriji
pridobljena s kaznivim dejanjem in to tudi ne izhaja iz opisa dejanja
v obtožbi. Okoliščina, da je bila kava pripeljana v Jugoslavijo s
kaznivim dejanjem določenim v carinskem zakonu, ne predstavlja
temeljnega kaznivega dejanja pridobitve tega blaga s kaznivim
dejanjem. Tako manjka v ravnanju obdolžencev bistveni element
očitanega jima kaznivega dejanja. Zato njuno ravnanje ne predstavlja
kaznivega dejanja iz 1. odstavka 176. člena KZ SRS. Po obrazloženem
bi bilo potrebno ob pravilni uporabi zakona oba obdolženca po 1.
točki 350. člena ZKP za obravnavani dejanji oprostiti obtožbe. Ker
tega prvostopno sodišče ni storilo, je podana kršitev zakona v škodo
obdolžencev v smislu 1. točke 365. člena ZKP, ki jo med drugim
uveljavlja tudi pritožba. Zato je pritožbi zagovornika obdolžencev
ugodilo in ju oprostilo obtožbe.'