TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se obdolženo P. V., iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku,

oprosti obtožbe,

da se je dne 27. 1. 2012, okoli 23.30 ure, v Slovenj Gradcu, maščevala uradni osebi, ki je vodila preiskavo, zaradi dejanj, ki jih je ta opravljala sama v okviru svojih pravic, tako, da je bila ogrožena njena osebna varnost, ko se je po opravljenem pripornem naroku, na katerem je okrožna sodnica M. V. zoper obdolženkinega zunajzakonskega partnerja V. N. odredila pripor, odpeljala za službenim osebnim vozilom, ki ga je vozila oškodovanka ter nato s svojim vozilom peljala tik za njo, čeprav je oškodovanka večkrat upočasnila vožnjo in obdolženki dala možnost, da jo prehiti, obdolženka pa je tudi sama vsakič zmanjšala hitrost in oškodovanko tako zasledovala vse do B. v., kjer je oškodovanka, ker jo je bilo strah, ustavila vozilo na avtobusni postaji, za njo pa je ustavila tudi obdolženka, oškodovanka je nato poklicala svojo strojepisko V. B. in ji povedala, kaj se dogaja, slednja pa je nato poklicala na Operativno komunikacijski center ter prosila za intervencijo policije, pred prihodom policistov pa je obdolženka s svojim vozilom sunkovito zapeljala na drugo stran ceste ter vozilo ustavila tako, da je bila s sprednjim delom vozila obrnjena proti oškodovankinemu vozilu, zaradi ravnanja obdolženke pa je bila oškodovanka močno prestrašena in se je počutila ogroženo,

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje maščevanja uradni osebi po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 299. člena Kazenskega zakonika.

II. Na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obdolženke in potrebni izdatki in nagrada zagovornika, proračun.

Po določbi četrtega v zvezi s tretjim odstavkom 299. člena KZ-1 med drugim stori kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi, kdor se uradni osebi, ki je vodila preiskavo, maščuje zaradi dejanj, ki jih je opravila v okviru svojih pravic tako, da je ogroženo njeno življenje, telo, osebna varnost ali njeno premoženje. Prepovedana posledica pri tem kaznivem dejanju je torej ogroženost življenja, telesa, osebne varnosti ali premoženja uradne osebe. Z razliko od kaznivega dejanja grožnje po 135. členu KZ-1, pri katerem za obstoj kaznivega dejanja zadošča, da je storilec z resno grožnjo vzbudil občutek ogroženosti, mora biti pri tem kaznivem dejanju dejansko (torej konkretno, ne le na abstraktni ravni) ogrožena osebna varnost oškodovanca.

Za obstoj zakonskega znaka ogrozitve osebne varnosti uradne osebe mora pri obravnavanem kaznivem dejanju namreč obstajati, in biti v opisu dejanja v izreku sodbe konkretizirana, dejanska nevarnost, ki konkretno grozi, da se bo sprevrgla v poškodbo zavarovane dobrine.