TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se glede izpodbijanega drugega odstavka I. točke izreka sodbe delno ugodi, tako da se glede obrestnega dela zahtevka izrek sodbe delno spremeni in glasi: “Obrestni del tožbenega zahtevka, po katerem je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati zakonske zamudne obresti od prisojene zavarovalnine za čas od 3. 10. 2007 do 14. 6. 2010 se zavrne, tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati zakonske zamudne obresti od prisojene zavarovalnine tudi za čas od 15. 6. 2010 dalje do 28. 11. 2011” v preostalem delu se pritožba glede izpodbijanega drugega odstavka I. točke izreka sodbe zavrne in potrdi izpodbijana sodba.

II. Pritožbi tožeče stranke glede izpodbijanega prvega odstavka II. točke izreka sodbe v višini 2.400.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 2010 dalje do plačila in glede izpodbijane III. točke izreka sodbe se ugodi in se v tem delu izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne novo odločanje sodišču prve stopnje.

III. Pritožba tožene stranke se glede izpodbijanega prvega odstavka I. točke izreka sodbe zavrne in se v tem obsegu potrdi izpodbijana sodba.

IV. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožena stranka prišla v zamudo z izplačilom še sporne zavarovalnine šele z obračunom škode z dne 29. 11. 2011, saj bi tožena stranka kot pravna oseba, ki se poklicno ukvarja z zavarovalništvom, potem ko je prejela poziv tožeče stranke dne 30. 3. 2009 za dodatno izplačilo zavarovalnine in ko se je ta sklicevala na dopis K., kjer je ocenjen strošek popravila, morala takoj začeti s postopkom ugotavljanja utemeljenosti zahtevka, ne pa da je oceno izdelala 29. 11. 2011, torej po vložitvi tožbe, kar vse bi lahko naredila že pred njo. Prav ima pritožba, da je tožeča stranka upravičena do izplačila zakonskih zamudnih obresti skladno s prvim odstavkom 943. člena OZ, torej od preteka 14 dni do vložitve tožbe.