TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožna tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

II. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani prvi alineji I. točke izreka spremeni tako, da se znesek 312,78 EUR nadomesti z zneskom 309,80 EUR, v preostalem delu (za plačilo zneska 2,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 1. 2013 dalje do plačila) pa se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 208586/2012 z dne 29. 12. 2012 v I. odstavku izreka razveljavi in se tožbeni zahtevek zavrne.

V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a ne spremenjenem delu, potrdi.

III. Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Tožnikova terjatev je nastala na podlagi subrogacije. Do subrogacije po samem zakonu pride vedno, kadar obveznost dolžnika izpolni oseba, ki ima za to pravni interes. Iz navedb tožeče stranke, da je vtoževane stroške namesto tožene stranke morala plačati, saj je bila kot upravnik dolžna poskrbeti za funkcioniranje celotne stavbe, izhaja, da je tožeča stranka imela pravni interes za izpolnitev obveznosti. Tako mora upravnik, četudi k temu ni izrecno zavezan (ni v odnosu do dobavitelja, ni dolžnik in ni pasivno legitimiran v morebitni pravdi), sproti poravnati takšne (obratovalne) stroške. Le tako lahko v celoti in popolnoma izpolni prej navedeno obveznost in prepreči morebitno škodo, ki bi nastala kot posledica prekinitve dobav zaradi neplačil.

Za začetek teka zastaralnega roka je ključno, kdaj bi ta začel teči v primeru, da bi bila storitev dobavitelja zaračunana direktno toženi stranki (in ne kdaj je tožeča stranka takšen račun plačala). Skladno z določbo, da zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, je tako zastaranje vsake posamične terjatve začelo teči naslednji dan po zapadlosti računa dobavitelja.