TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Ne gre za kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka po 2. odst. 172. čl.
KZJ, tudi če ob času izdaje čeka ni bilo kritja, pa je storilec lahko
upravičeno pričakoval, da bo znesek z nakazilom na tekoči račun
pokrit. V takem primeru gre le za kaznivo dejanje po 1. odst. 172.
čl. KZJ, za katerega obstoj ni potreben namen storilca, da si pridobi
protipravno premoženjsko korist, temveč zadošča zavest, da nima
začasno kritja. Obstoj storilčevega namena po 2. odst. 172. čl. KZJ,
da si pridobi protipravno premoženjsko korist, je treba presojati
glede na konkretne okoliščine ob izdaji čeka.

Sodišče prve stopnje je obtoženca spoznalo za krivega kaznivega
dejanja izdaje nekritega čeka po 1. in 2. odst. 172. čl. KZJ. Zoper
sodbo se je pritožil temeljni javni tožilec, ki je izpodbijal odločbo
o kazenski sankciji.
Ob reševanju pritožbe javnega tožilca je sodišče druge stopnje
izpodbijano sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti, ker je menilo, da
je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1.
odst. 364. čl. ZKP, ker sodba ni imela razlogov o odločilnih
dejstvih. Obtoženec je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja
izdaje nekritega čeka po 1. in 2. odst. 172. čl. KZJ, torej da je
izdal nekrite čeke, za katere je vedel, da nimajo kritja in sicer z
namenom, da bi si na tak način pridobil protipravno premoženjsko
korist. V razlogih izpodbijane sodbe pa je bilo navedeno, da so v
obtoženčevem ravnanju nedvomno podani vsi znaki kaznivega dejanja
izdaje nekritega čeka po 1. in 2. odst. 172. čl. KZJ, saj se je
obtoženec zavedal, da na svojem tekočem računu nima kritja ter da je
tudi sam povedal, da je tekoči račun odprl, da bi na 'lahek način
prišel do denarja'. V zvezi s takimi razlogi sodbe sodišča prve
stopnje je sodišče druge stopnje opozorilo na to, da tudi storilec
kaznivega dejanja izdaje nekritega čeka po 1. odst. 172. čl. KZJ
lahko izda ček, za katerega ve, da nima kritja, zato da bi na tak
način prišel do gotovine, vendar pa brez namena, da bi si na tak
način pridobil protipravno premoženjsko korist. Razlika med kaznivim
dejanjem po 1. odst. in kaznivim dejanjem po 2. odst. 172. čl. KZJ je
torej prav v tem namenu storilca. Ne gre za kaznivo dejanje po 2.
odst. 172. čl. KZJ, tudi če ob času izdaje čeka ni bilo kritja, pa je
storilec lahko upravičeno pričakoval, da bo zensek z nakazilom na
tekoči račun pokrit. V takem primeru gre le za kaznivo dejanje po 1.
odst. 172. čl. KZJ, za katrega obstoj ni potreben namen storilca, da
si pridobi protipravno premoženjsko korist, temveč zadošča zavest, da
nima začasno kritja. Obstoj storilčevega namena po 2. odst. 172. čl.
KZJ, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, je treba tedaj
presojati glede na konkretne okoliščine ob času izdaje čeka.