TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 391/2002 z dne 10. 4. 2003 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 386/2001 z dne 4. 7. 2001 in s sklepoma Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 516/98 z dne 11. 12. 2000 in z dne 18. 1. 2001 se zavrne.

Od vestne in skrbne pravdne stranke, ki je bila posebej opozorjena na posledice ponovnega mirovanja postopka oziroma izostanka iz naroka, kot je to ugotovilo sodišče, se lahko pričakuje, da bo glede na okoliščine primera izostanek opravičila. Očitek pritožnika, da je odločitev sodišč arbitrarna, je zato neutemeljen, kar prav tako velja za očitek, da je obrazložitev sodišč "specialna". Ker 2. člen Ustave neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače in da je nezadovoljen z odločitvijo sodišča, pa ne zadostuje za sklep o kršitvi katere od zatrjevanih človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.