TFL Vsebine / TFLGlasnik

»Sodni zaostanki v sodnem pravosodju formalno niso več problem. Se pa slovenska sodišča, sploh okrožno sodišče v Ljubljani, soočajo z vse večjim številom nerešenih kazenskih zadev. Potrebna je prava organizacija sodišč. In res je, da bi digitalizacija sodstva pomagala zmanjšati zamude, okrepiti pravno varnost ter poceniti postopke in jih narediti prijazne uporabnikom.«

To so besede dr. Sare Ahlin Doljak, izrečene včeraj na naši že 18. tradicionalni podelitvi diplom najuglednejšim davčnim, finančnim in pravnim strokovnjakom. Dogodek je potekal v času, ko smo se na našem portalu v stalnem procesu digitalne posodobitve pripravljali na prvo predstavitev našega TFL AI. O tem danes poročamo posebej.

Najuglednejši davčni strokovnjak za leto 2023 je že šestnajstič mag. Ivan Simič, dr. Marjan Odar je desetič imenovan za najuglednejšega finančnega strokovnjaka, za najuglednejšo pravno strokovnjakinjo pa je bila že tretjič imenovana dr. Sara Ahlin Doljak.

Na uvodno vprašanje Zlate Tavčar, direktorice TFL, ki je vodila podelitev, kakšni so izzivi v davčni finančni stroki v letu 2024, je Ivan Simič dejal, da takšna anarhija, kot po njegovem vlada danes, koristi davčnim svetovalcem. V letu pred nami pa da ne pričakuje nič, da je davčna stroka v letu 2024 brez izzivov, saj se nič ne dogaja. Še vedno je jezen na svoje kolege, ki nimajo dovolj poguma, da bi tudi oni dvignili svoj glas.

Kakšno je stanje davčne politike danes, je Zlata Tavčar potem vprašala mag. Simiča.

»Vlada je nekaj poskušala na tem področju, vendar je šla neizkušeno v to in se je zadeva ustavila. Za prihodnost se govori, da bi se davek od dohodka pravnih oseb zvišal na 22 odstotkov. To bo po Simičevem mnenju imelo za posledico, da bodo ljudje sedež podjetja prestavljali na Hrvaško. »Tako se ne dela. Trikrat sem delal pri davčnih reformah, dvakrat v Sloveniji in enkrat v Srbiji, in vem, kako se to dela.«

Dr. Odar je na vprašanje o izzivih odgovoril, da je na finančnem področju vedno nekaj izzivov. »Napisali smo nove slovenske računovodske standarde,« je dejal. Poseben izziv naj bi bilo to, da naredimo nekaj za okolje (trajnostni razvoj, op. a.) in ne da samo govorimo. O slovenskih računovodskih standardih, o katerih je ekskluzivno prvič govoril prav za naš portal, je zelo nadrobno pojasnil, da prizna, da je ponosen, saj so prvič po dveh letih z ekipo opravili precejšnje strokovno delo. »Poskušamo stvari napisati tako, da so jasne in poenostavljene, s čimer razbremenjujemo srednja in mala podjetja.«

Dr. Sara Ahlin Doljak, odvetnica in predavateljica, dobitnica priznanja, je dejala, da si prizadeva in zastopa tiste posameznike, ki se sami niso sposobni braniti. »Veliko se sprašujem o pravu, tistem uporabnem za življenje,« je še dodala. Na vprašanje o izzivih je poudarila, da mora Slovenija v prihodnje v delovnih procesih in sodni praksi udejanjiti spremembe zakona o delovnih razmerjih. »Pravni izziv je,« kot je dejala, »tudi pokojninska reforma, najbolj pereča pa je zdravstvena reforma, na katero čakamo najmanj dve desetletji.«

O posodabljanju dela sodišč je predlagala, da bi sodne obravnave snemali, in da bi bile pogosteje na voljo videokonference. »Vse te možnosti so že tako določene v zakonu,« je pripomnila. Sodne zaostanke bi, kot je ocenila, lahko reševali tudi z večjim poudarjanjem pomena mediacij in sodnih poravnav predvsem na področju delovnopravnih in gospodarskih sporov.

Dr. Odar je imel priložnost spregovoriti o trajnostnem razvoju, kar je bila glavna tema okrogle mize pred enim letom. »Nekaj se dogaja, vendar ne s takšno hitrostjo, kot je bilo načrtovano. Sprejeta je direktiva, sprejeti so mednarodni standardi, ki pa žal še niso objavljeni.« Dodal je, da celotno zgodbo zavira tudi kapitalski dejavnik oziroma vpliv kapitala, ki se boji večjih stroškov in manjšega dobička. A je spomnil, da so se ravno letos po Sloveniji in Evropi dogajale ekološke katastrofe. »Nekje se bomo morali srečati – tudi na račun dobička.«

Dr. Ahlin Doljak je posebej spregovorila o varstvu človekovih pravic. Ocenila je, da je v Sloveniji stanje glede spoštovanja človekovih pravic dobro. Statistika neizvršenih ugotovitvenih odločb ustavnega sodišča se je izboljšala, še vedno pa je njihovo uresničevanje prepočasno. »Opozorila bi na področje umetne inteligence, ki je v velikem razmahu glede razvoja in uporabe. Večina možnosti uporabne umetne inteligence se osredinja na podporo gospodarstvu, manj pa na njen vpliv na temeljne človekove pravice. Ne smemo pozabiti, da gospodarska rast ne sme biti nad spoštovanjem človekovih pravic.«