TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"1. Tožena stranka je dolžna v roku 30 dni po prejemu te sodbe izdati novo odločbo o odmeri starostne pokojnine s tem, da za čas od 5. 9. 1974 do 31. 5. 1979 upošteva v pokojninsko osnovo tožeče stranke neto mesečno plačo, ki brez minulega dela znaša, neto 5.900 DIN.

2. V preostalem (v delu, kjer tožeča stranka zahteva da se v pokojninsko osnovo za čas od 1. 2. 1990 do 31. 12. 1992 všteva mesečna plača v znesku najmanj 3.730 DEM v ustrezni protivrednosti po vsakokratnem tečaju nemške marke), se zavrne.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbe v znesku 149,81 EUR."

Sodišče prve stopnje je štelo da večletna sodna praksa revizijskega sodišča in pravna teorija zagovarjata stališče, da pojem plače v delovno-pravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače vedno pomeni bruto zneske. Takšno stališče pa je za obdobje 1974 do 1979 napačno. V zvezi s tem pritožba pravilno navaja, da je bil bruto sistem obračunavanja plač uveden šele 1. 1. 1991 z uveljavitvijo Zakona o dohodnini, ki je sistemsko uredil obdavčevanje različnih vrst osebnih dohodkov fizičnih oseb z enotno davčno dajatvijo - dohodnino. Pritožbeno sodišče dodaja da je bruto sistem plač poleg ZDoh uvedel tudi Zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje. Zaradi primerjave s podatki o neto plačah pa je bila sprejeta tudi Odredba o preračunu bruto osebnih dohodkov. Navedeni predpisi jasno kažejo na to, da je bil splošni sistem v spornem obdobju takšen, da se je s pojmom plača vedno mislila neto plača in je do spremembe sistema iz neto v bruto prišlo šele v letu 1991. Za obdobje po tem v celoti veljajo ugotovitve sodišča prve stopnje, da pojem plača v delovno-pravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, pomeni bruto zneske.