TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 13. in 14. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 in 26/2000) se zavrne.

Pobudnik izpodbija določbi podzakonskega predpisa, s katerima naj bi bila določena prenizka vrednost odškodnine za podržavljena zemljišča. Ustavno sodišče očitkov, ki se nanašajo na ureditev načina in obsega vračanja podržavljenega premoženja, kot je to določeno z ZDen, ni preizkušalo. Podzakonski predpis namreč tega, kar pobudnik zatrjuje, ne določa. Določb ZDen pa pobudnik ne izpodbija, niti ne navaja, na katere določbe ZDen naj bi se ti očitki nanašali. Zakonsko načelo o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju in po sedanji vrednosti (prvi odstavek 44. člena ZDen) oziroma po vrednosti na dan izdaje odločbe (drugi odstavek 85. člena ZDen) ne pomeni, da bi moralo Navodilo pri določanju višine odškodnine upoštevati tržne razmere ob izdaji odločbe o denacionalizaciji. Upravičenci bi bili celo v ustavno nedopustnem različnem položaju (drugi odstavek 14. člena Ustave), če bi se vrednost odškodnine določala glede na tržno vrednost zemljišča v času odločanja o denacionalizaciji, saj bi za enako zemljišče prejeli večjo ali manjšo odškodnino zgolj zaradi sprememb tržnih cen zemljišč. Čas odločbe ne vpliva na višino in čas obrestovanja obveznic, ampak le na izvršljivost denacionalizacijske odločbe, to je na izročitev obveznic. To pa pomeni, da sprememba tržnih cen zemljišč ne vpliva na uresničevanje ZDen. Ker pobudnik ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na drugačno presojo od tiste, navedene v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I- 82/92, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.