TFL Vsebine / TFLGlasnik

TFL Glasnik:
Vaša kariera je zares zavidljiva, posega na veliko pravnih področij. Ste doktor prava, delovali pa ste na treh glavnih področjih: kot predavatelj in avtor strokovnih člankov, kot odvetnik in v zadnjem času kot sodnik v evropskih institucijah. Verjetno je najodmevnejša odlika vaše kariere, da ste bili devet let na Evropskem sodišču za človekove pravice, zadnje leto njegov predsednik. Zdaj ste sodnik sodišča Evropske unije.

Na kaj ste v svoji karieri najbolj ponosni?

Dr. Marko Bošnjak:
Pravzaprav sem ponosen na vse etape v karieri. Zdi se mi, da brez ene ne bi bilo druge; je kar moralo biti tako, da so se vrstile druga za drugo. Vsaka me je obogatila na svoj način. Gotovo je dosedanji vrhunec dejstvo, da so me kolegi na evropskem sodišču za človekove pravice izvolili za predsednika. To sta izjemno zaupanje in čast. Vesel pa sem, da nadaljujem evropsko zgodbo na drugem evropskem sodišču, na sodišču Evropske unije.

TFL Glasnik:
Skromen povzetek velikih dosežkov. Ta kariera na evropskem sodišču za človekove pravice, ki ste jo zdaj sklenili, je posebno pomembna, a ne samo zato, ker so človekove pravice in njihove kršitve v zadnjem času zares na vseh agendah, tudi političnih. Kako ste doživljali to obdobje na položaju sodnika na evropskem sodišču in na koncu tudi predsednika? Kaj se je v sodni praksi zgodilo in spremenilo, tudi glede na spremenjene razmere, ki se res intenzivno dogajajo v Evropi?

Dr. Marko Bošnjak:
Da, v času mandata na evropskem sodišču za človekove pravice sem soodločal o najpomembnejših vprašanjih sodobne Evrope. Sami ste omenili dejstvo, da je na evropski celini na žalost spet vojna, vojna v Ukrajini. So pa seveda tudi mnogi drugi zelo pomembni izzivi, kot so podnebne spremembe, migracije, nazadovanje demokracije. Glede slednjega: mislili smo, da se stopnja vladavine prava, varstva človekovih pravic in demokracije ves čas povečuje. Na žalost se je izkazalo, da to ne drži, da se znova pojavljajo težnje, ki povzročajo nazadovanje demokracije. In evropsko sodišče za človekove pravice je moralo reagirati z nekaterimi zelo pomembnimi sodbami, zato da je okrepilo vrednote, ki so nam Evropejcem pravzaprav bistvene.

Včasih je tako, da sodbe niso takoj uresničene oziroma traja nekaj časa, da se stvari na konkretni ravni spremenijo. Kljub temu sem ponosen, da sem sodeloval pri odločitvah, ki so vendarle stvari postavile nazaj na pravo mesto. Naj dam za primer situacijo na Poljskem, kjer je bila vladavina prava dalj časa resen izziv. Seveda se je moral zgoditi neki notranji razvoj, ki je pripeljal do tega, da je Poljska spet bolj zavezana vrednotam evropske konvencije o človekovih pravicah, vendar je tudi evropsko sodišče za človekove pravice opravilo svoje delo, predvsem glede varovanja neodvisnosti sodstva in nekaterih drugih temeljnih postulatov vladavine prava.

TFL Glasnik:
Kako države članice upoštevajo odločitve evropskega sodišča za človekove pravice? Kako jih upošteva Slovenija? Občutek je, da se človekove pravice veliko kršijo.

Dr. Marko Bošnjak:
Kar zadeva stopnje izvrševanja sodb evropskega sodišča za človekove pravice, je tako, da je okoli 80 odstotkov sodb, v katerih so ugotovljene kršitve, potem tudi uresničenih. Ta odstotek je različen od države do države. Nekatere so bolj vestne pri izvrševanju, nekatere nekoliko manj. Problem je predvsem, ker v nekaterih državah ne izvršijo nekaterih zelo pomembnih sodb, ki kažejo na sistemske probleme v tistih državah.

Kar zadeva tezo, ki se včasih pojavlja v slovenskem prostoru, češ da je Slovenija velika kršiteljica človekovih pravic, moram poudariti, da to na srečo ne drži. Slovenija dobro izvršuje sodbe evropskega sodišča za človekove pravice. Je pa res, da je evropsko sodišče za človekove pravice skozi čas ugotovilo več pomembnih kršitev človekovih pravic, ki so bile celo sistemske narave. Gotovo je vsaka kršitev človekovih pravic kršitev preveč, zato bi bilo prav, da bi jo v Sloveniji že prej na nacionalni ravni zaznali in primerno odpravili.

TFL Glasnik:
Kaj pa sankcije? Ali ima evropsko sodišče za človekove pravice sankcije za posamezne države članice, če ne upoštevajo teh sodb?

Dr. Marko Bošnjak:
Direktnih sankcij v klasičnem smislu ni. Lahko pa evropsko sodišče za človekove pravice prisodi pravično zadoščenje, ki navadno pomeni neko finančno odškodnino osebi, ki so ji bile kršene pravice. Hkrati lahko evropsko sodišče za človekove pravice naloži državi določene sistemske ukrepe, s katerimi odpravi kršitev, ki je bila ugotovljena. To ni sankcija v klasičnem smislu, vendar običajno precej učinkovito zagotavlja, da do kršitev pravic v posamezni državi ne prihaja več.

TFL Glasnik:
Postali ste prvi predsednik evropskega sodišča za človekove pravice iz tako imenovanega vzhodnega bloka. O tem se je veliko pisalo, sami pa ste pravzaprav zanikali, da bi bilo to kaj posebnega. Ampak me vseeno zanima vaš komentar o tem.

Dr. Marko Bošnjak:
Ne bi rekel, da to ni nekaj posebnega. Nasprotno, je gotovo neki simbolni dosežek, ne samo zame osebno, pač pa tudi za pravnike, ki prihajamo, simbolno gledano, iz tako imenovanih novih demokracij. Poudariti gre, da pred menoj ni bilo nobenega predsednika iz držav, ki so se priključile Svetu Evrope po letu 1963, to se pravi, ne gre samo za države tako imenovane vzhodne in srednje Evrope, ampak tudi recimo Španijo, Portugalsko in nekatere druge.

V čem je dodaten simbolni pomen tega predsedovanja? Pogosto je pač štelo, da so tako imenovane stare oziroma ustanovne članice Sveta Evrope tiste, kjer so demokracija, vladavina prava in človekove pravice zares doma. In da pravniki iz tistega dela Evrope bolj zares razumejo, kaj so človekove pravice in kako jih je treba pravno gledano zavarovati. Tako imenovane nove demokracije oziroma države, ki so se pozneje priključile sistemu konvencije, se morajo tega še bolj zares naučiti. Moja izvolitev je eden od simbolnih dokazov, da je takšna delitev dokončno presežena in da smo pravniki iz tega dela Evrope vsaj enako kvalificirani za opravljanje take funkcije. Še več, zdi se mi, da ljudje, ki prihajamo iz držav z neko zahtevno zgodovinsko izkušnjo, še bolje razumemo, kako velik pomen ima vladavina prava, kako velik pomen imajo človekove pravice in kako velik pomen ima resnična demokracija za mir in blagostanje ljudi.

TFL Glasnik:
Potem pa res še enkrat čestitke Sloveniji in vam osebno za to funkcijo. To res ni kar tako in mislim, da bi se morala Slovenija in vsi ljudje, ki tu živimo, tega zavedati ter to spoštovati in ceniti.

Dr. Marko Bošnjak:
Hvala lepa.

TFL Glasnik:
Nazadnje ste prevzeli funkcijo sodnika na sodišču Evropske unije, kjer pravzaprav nadaljujete pot profesorja Marka Ilešiča, ki je tragično preminil. Za začetek bi prosila, da bralcem pojasnimo, kakšne so pristojnosti sodišča Evropske unije, saj gre za nekaj čisto drugega. Kako pravzaprav tukaj poteka članstvo sodnikov?

Dr. Marko Bošnjak:
Sodišče Evropske unije je nekakšno vrhovno in ustavno sodišče Evropske unije, ki jo, kot vemo, sestavlja 27 držav članic, in v imenu vsake države članice je imenovan en sodnik tega sodišča. Poleg tega na ravni Evropske unije obstaja tudi splošno sodišče, ki je v nekem smislu sodišče nižje stopnje v razmerju do sodišča Evropske unije. Sodišče Evropske unije je avtoritativni razlagalec prava Evropske unije. Okoli 70 odstotkov zadev, ki jih na sodišču Evropske unije prejmemo, so zahteve za predhodno odločanje, s katerimi se sodišča v posameznih državah članicah Evropske unije obračajo na nas s prošnjo za razlago kakšnega elementa prava Evropske unije ali pa celo s prošnjo za oceno veljavnosti kakšnega akta tako imenovanega sekundarnega prava Evropske unije. Nato so tukaj še druge zadeve, v katerih odločamo o morebitnih pritožbah zoper odločitve splošnega sodišča, potem o zadevah, kjer je šlo recimo za domnevno kršitev obveznosti, ki izhaja iz prava Evropske unije, države članice in komisija sproži postopek zoper državo članico, in podobno.

TFL Glasnik:
Kakšne sankcije so predvidene?

Dr. Marko Bošnjak:
V primerih, kadar gre za vprašanje razlage prava Evropske unije v okviru postopka za predhodno odločanje, ne gre za tako imenovani spor oziroma za neko pravdo med dvema strankama. Seveda je v ozadju zahteve pravda na nacionalni ravni, vendar mi ne razrešujemo tega spora, temveč odločamo o razlagi prava. Torej domačemu sodišču ponudimo razlago. Tako da tukaj niti ni prostora za sankcioniranje. Kadar pa gre za kršitev obveznosti, ki izhaja iz prava Evropske unije, države članice, lahko v prvem koraku predvsem ugotovimo kršitev, potem pa se te stvari v nadaljnjih korakih lahko stopnjujejo in imajo tudi finančne posledice za posamezno državo, ki so lahko tudi seveda zelo boleče.

TFL Glasnik:
Kako je s Slovenijo v zvezi s tem? Je kršiteljica? Kje smo mi na tem zemljevidu?

Dr. Marko Bošnjak:
Kar zadeva Slovenijo, bi rekel naslednje. Glede postopkov, ki jih sprožajo nacionalna sodišča zaradi razlage prava Evropske unije, so slovenska sodišča nekako srednje aktivna, če upoštevamo število prebivalcev in število zadev, ki jih sodišče Evropske unije prejme. Vendar je od slovenskih sodišč prišlo pred sodišče Evropske unije nekaj zelo pomembnih in zanimivih vprašanj. Ena taka pomembna zadeva iz leta 2024 je bila zadeva Kubera, v minulem letu pa zadeva Interzero, kjer so slovenska sodišča postavila zelo zanimiva in pomembna vprašanja razlage prava Evropske unije. Slovenska sodišča se pomena prava EU zavedajo in so aktivna. Na splošno pa ne bi rekel, da je Slovenija nekakšna velika kršiteljica prava Evropske unije. Je pa tako, da je vseeno spet vsaka kršitev preveč in bi Slovenija lahko naredila več za spoštovanje prava Evropske unije.

TFL Glasnik:
Ali se morate v primerih, ko je Slovenija v postopku, kot predstavnik Slovenije izločiti?

Dr. Marko Bošnjak:
Je drugače kot na evropskem sodišču za človekove pravice. Tam mora biti v zadevah, ki pridejo pred senat ali veliki senat, zraven tudi sodnik, ki je bil izvoljen v imenu države, zoper katero je vložena pritožba. Pred sodiščem Evropske unije ni nikakršnega podobnega pravila, lahko pa je po nekem algoritmu v sestavi tudi sodnik, ki je izvoljen v imenu države, iz katere prihaja zahteva za predhodno odločanje ali pa zoper katero je vložena direktna tožba komisije. Ni pa nujno. To je stvar naključja, da tako rečem.

TFL Glasnik:
Zdaj imate mandat. Za koliko časa?

Dr. Marko Bošnjak:
Mandat sem nastopil v mandatu pokojnega sodnika Ilešiča, ki je bil moj profesor in pozneje tudi moj prijatelj in sem ga zelo cenil. Njegov mandat bi potekel oktobra 2027, tako da bo takrat potekel tudi moj tokratni mandat. Je pa v nasprotju z mandatom sodnika evropskega sodišča za človekove pravice ponovljiv. Novi mandat je šestletni in je tudi ponovljiv.

TFL Glasnik:
Vprašanje se ponuja kar samo: boste ponovili mandat? Kako deluje ta sistem?

Dr. Marko Bošnjak: 
S svojim delom v Luksemburgu na sodišču Evropske unije sem zelo zadovoljen. Tam se zelo dobro počutim, če bo možnost, bom vesel, če bom lahko nadaljeval onkraj leta 2027.

TFL Glasnik:
To vam vsekakor želimo. In seveda vse dobro tudi naprej v tej karieri. Ne bomo pa vas očitno več videli v odvetniški togi. Prej morda nisem dovolj poudarila, da ste bili vendarle odlični v tej vlogi. Zastopali ste nekaj zelo odmevnih kazenskih primerov.

Dr. Marko Bošnjak:
Tudi odvetniški del moje kariere je bil, kot sem omenil že na začetku pogovora, zame zelo pomemben. To je bila taka učna ura prava v akciji, law in action, kot rečejo, in marsikatero izkušnjo iz tistega časa lahko koristno uporabim pri svojem delu na evropskih sodiščih.

TFL Glasnik:
In še zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Dr. Marko Bošnjak:
Moje sporočilo je, da živimo v čudoviti državi, na mestu, ki je res posebno. Imamo vsa znanja, talente in sposobnosti ter jih lahko dobro uporabimo v evropskem prostoru. Zaradi vsega smo lahko samozavestni. Bodimo ponosni tudi na to, da smo kot Evropejci del posebne celine, kjer se srečujejo zelo različni in hkrati edinstveni zgodovinski vplivi, da lahko iz tega črpamo samozavest za prihodnje uspehe in blagostanje vseh nas.