TFL Vsebine / TFLGlasnik

Ustavno sodišče RS je na podlagi vložene pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) presojalo del drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov na predlog dolžnika v izvršbi dovoljuje za največ tri mesece in le enkrat. Pri presoji izpodbijanega dela navedene določbe se je Ustavno sodišče v odločbi U-I-171/16-15 z dne 11. julija 2019 omejilo na izvršbo zaradi izpraznitve in izročitve stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom.

Ustavno sodišče je odločilo, da se drugi odstavek 71. člena ZIZ razveljavi, kolikor se odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, kadar gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom. Razveljavitev začne učinkovati eno leto po objavi te odločbe v Uradnem listu RS;² enoletni rok je začel teči 31. avgusta 2019.

Sodiščem prve in druge stopnje je Ustavno sodišče naložilo, da do drugačne zakonske ureditve oziroma najpozneje do izteka enoletnega roka odločajo o predlogu za odlog izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, po drugem odstavku 71. člena ZIZ tako, da ob upoštevanju vseh okoliščin primera dosežejo pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika. Predlog za odlog izvršbe po omenjeni določbi je dovoljeno podati najpozneje 14 dni pred datumom izpraznitve in izročitve stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, razen če so posebno upravičeni razlogi nastali pozneje ali je bil dolžnik onemogočen, da bi podal predlog za odlog v navedenem roku.

Kako doseči pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika, je vprašanje, ki je ključno za sodno odločanje

Res je, da ustavno načelo pravne in socialne države zahteva, naj zakonodaja ob varstvu interesov upnika za učinkovito izvršbo ne zanemari interesov dolžnika, ki je ponavadi ekonomsko in socialno šibkejši od upnika, zlasti ko se z izvršbo posega v pravico do spoštovanja doma. Pravica do spoštovanja doma posamezniku v določenih primerih zagotavlja, da bo pred pretečo izgubo doma zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine deležen sodne presoje sorazmernosti posega. Ta presoja mora biti še posebej skrbna, ko posamezniku preti izselitev iz stanovanjske nepremičnine, ki je njegov dom.

Dosedanja pravna norma razveljavljenega drugega odstavka 71. člena ZIZ je namreč sodniku odrekala možnost odločanja, da bi ta pravni standard uporabil v polnem obsegu, ko so za odlog izvršbe podani posebno upravičeni razlogi, in to več kot le enkrat in za dlje kot tri mesece.

Kateri so posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe?

Sodna praksa dovoljuje odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov le v primerih izjemnih socialnih, zdravstvenih in podobnih težav, ko bi izvršba za dolžnika pomenila preveliko breme, ker mu grozijo škodne posledice, ki presegajo prikrajšanje, izvirajoče iz prisilne uveljavitve upnikove terjatve.³

Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu št. II Ip 2183/2016 z dne 16. avgusta 2016 zavzelo stališče, da je kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe mogoče upoštevati le tak življenjsko izjemen dogodek, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije dolžniku začasno onemogoča izpolnitev obveznosti, zaradi česar je odlog iz tega razloga mogoče dovoliti le za tri mesece. Isto sodišče je v sklepu št. III Cp 616/2000 z dne 19. aprila 2000 zavrnilo predlog za odlog izvršbe z obrazložitvijo, da huda bolezen dolžnikovega vnuka ni posebno upravičen razlog za odlog, ker ni bilo verjetno, da bi se zdravstveno stanje v roku treh mesecev bistveno izboljšalo.

Celoten članek je dostopen za naročnike!