TFL Vsebine / TFLGlasnik

Vladavina prava – temeljna (pravna?) vrednota EU

Čeprav glede na člen 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) vladavina prava predstavlja temeljno vrednoto EU (ali prav iz tega razloga), je predsednik Sodišča EU Koen Lenaerts konec leta 2021 javno izrazil bojazen, da bi težave z zagotavljanjem vladavine prava lahko potopile projekt združene Evrope.¹ Izpostavil je, da so brexit, razsodba nemškega Zveznega ustavnega sodišča, ki je maja 2020 odklonilo spoštovanje sodbe Sodišča EU, ter demokratično nazadovanje na Poljskem in Madžarskem postavili Sodišče EU v središče političnega boja.
Avtoriteto tega sodišča in primat prava EU so v različnih državah članicah izpodbijali ne le politiki, ampak tudi nekatera ustavna sodišča. Sodišče EU je ob izdaji sodbe o nevladnih organizacijah na Madžarskem Fidesz označil za podkupljeno s strani Georgea Sorosa, naložitev denarne kazni zaradi nespoštovanja njegovih sodb o neodvisnosti sodišč na Poljskem pa je bila označena za agresijo Sodišča EU nad državo članico. »Gre za izjemno resno situacijo, ki ogroža preživetje evropskega projekta v sedanji obliki,« je v intervjuju izpostavil Lenaerts.

V prispevku na kratko orisujem instrumente za zaščito vladavine prava kot temeljne vrednote EU, in sicer de lege lata in de lege ferenda.

Vrednote EU – nacionalna in nadnacionalna skrb

Ustanovni očetje EU so vrednote obravnavali kot nacionalni, in ne nadnacionalni problem. Poleg tega je bila na začetku integracijskega procesa pogosteje od političnih težav v državah članicah izražena zaskrbljenost, da bi lahko EU pomenila grožnjo vrednotam držav članic. To je bilo mogoče videti v sagi, ki je vodila do odločbe v zadevi Solange, v kateri si je nemško Zvezno ustavno sodišče pridržalo pooblastilo, da preglasi Sodišče EU, če ne bo ustrezno varovalo človekovih pravic.² Država članica je torej ustvarjala pritisk za izboljšanje varstva človekovih pravic v EU. Tako je EU tudi brez sprememb Pogodb začela človekovim pravicam priznavati določeno veljavo, zlasti tako, da svoboščinam notranjega trga ni dala avtomatične prevlade nad človekovimi pravicami.

Danes pa torej institucije EU pritiskajo na države članice, naj upoštevajo človekove pravice in druge vrednote EU, saj je lahko le tako EU organizacija, ki je združljiva s temeljnimi načeli sodobne ustavnosti na nacionalni ravni.³ To zahteva okrepitev mehanizmov za uveljavitev spoštovanja vrednot, ki so v razmerju do držav članic na voljo institucijam EU.

Vladavina prava kot politični kriterij za vstop v EU

Oceniti je mogoče, da mehanizmi za vzpostavitev vladavine prava dokaj dobro delujejo v razmerju do držav kandidatk za članstvo v EU v okviru predpristopnih pogajanj. Takoj po letu 1989, ko je množica na novo demokratizirajočih se držav potrkala na vrata za vstop v EU, so se namreč pojavili pomisleki, da bi te nove potencialne države članice lahko spodkopale EU – bodisi zaradi nespoštovanja osnovnih načel demokracije bodisi zaradi nespoštovanja prava EU, ki je bilo sprejeto še pred njihovim vstopom v EU. To je privedlo do postopnega oblikovanja t. i. širitvenega prava EU, po katerem so lahko v EU vstopile le države, ki so dokazale, da so demokratične, da spoštujejo vladavino prava in varujejo človekove pravice.⁴ To pravo je bilo sprva zgolj običajno pravo in ni bilo zapisano v besedilo Pogodb, a v praksi je denimo pomenilo, da so bile prošnje avtokratskih držav, kot sta bili Francova Španija ali Kraljevina Maroko, vljudno zavrnjene ali se jim sploh ni odgovorilo. Te zavrnitve veljajo za prvi praktičen izraz skupnih vrednot, pri katerih so takrat EU in države članice vztrajale kot pri merilih za članstvo. Povabilo potencialnim državam članicam pred ustanovitvijo EU je bilo naslovljeno na »svobodne evropske države«,⁵ pri čemer so pod svobodo poleg zagotavljanja tržnega gospodarstva razumeli tudi zavezanost demokraciji, vladavini prava in človekovim pravicam.

V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je EU začela dotlej nenapisana načela širitvenega prava, torej temeljne vrednote, ki se jih morajo držati države kandidatke, pisno opredeljevati. Po odločitvi, sprejeti na srečanju Evropskega sveta v Köbenhavnu leta 1993, da se Unija razširi na vzhod, je EU prvič oblikovala formalne standarde za vstop v EU, imenovane köbenhavnska merila.⁶ Ta merila za države kandidatke so poleg spoštovanja pravnega reda in delujočega tržnega gospodarstva vključevala tudi »politične kriterije«: demokracijo, vladavino prava, varstvo človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin. Z oblikovanjem teh »političnih kriterijev« so voditelji EU poslali dve sporočili: prvič, da so evropske vrednote ključnega pomena in jih morajo upoštevati vse novinke; in drugič, da evropske vrednote sodijo pod politiko in torej niso del pravnega reda EU kot takega.

Sistematično spremljanje stanja vladavine prava, ki je bilo vzpostavljeno za zagotovitev, da so države kandidatke spoštovale vrednote EU, pa je izginilo takoj, ko so te države postale članice EU.⁷ Edina izjema pri tem je mehanizem spremljanja po pristopu, ki je bil vzpostavljen za Romunijo in Bolgarijo.⁸ Posledično so po včlanitvi države članice začele spreminjati zakone o državnih uslužbencih, pravila o imenovanju sodnikov in celo število branj predlogov zakonov v parlamentu, institucije EU, ki so prej nadzirale spoštovanje vrednot EU v državah kandidatkah, pa so izgubile možnost posredovati, če bi prišlo do resnega nazadovanja na področjih demokracije, temeljnih pravic ali vladavine prava. Ta dramatična preobrazba pri uveljavljanju vrednot, ko so države pristopnice postale nove države članice, je bila povsem predvidljiva in pričakovana, upoštevajoč, da je šlo za novovzpostavljene demokracije, ki so bile razumljivo še šibke in neutrjene.

Vloga Sodišča EU pri ohranitvi vladavine prava v EU

EU mora zagotoviti spoštovanje načel demokracije, temeljnih pravic in vladavine prava, a institucije, ki so zadolžene za ohranjanje njenih vrednot, doslej niso bile učinkovite pri njihovem zagotavljanju, saj so izkazale pomanjkanje politične volje.⁹ Najpomembnejša izjema pri tem je bilo Sodišče EU, ki je v vrsti revolucionarnih sodb¹⁰ zaščitilo neodvisnost sodstva.¹¹ Kljub temu je mogoče ugotoviti, da so v času sodnih postopkov na Sodišču EU vlade, ki sistematično krhajo demokracijo, utrdile svojo oblast, ne le nad sodstvom, ampak nad skoraj vsemi nekdaj neodvisnimi institucijami, potrebnimi za demokratično zdravje, kot so mediji, protikorupcijske komisije, računska sodišča ipd.¹² Na očitke o uničevanju temeljnih vrednot EU odgovarjajo s t. i. avtokratskim legalizmom, preko katerega izpodbijajo samo zakonodajo EU kot nasprotno temeljnim pogodbam EU, sodbe Sodišča EU pa označujejo za poseg v njihovo suverenost.¹³

Neučinkovitost političnih instrumentov – člen 7 PEU

Kako se odzvati na slabšanje stanja demokracije in vladavine prava v državah, ki so že vstopile v EU, je bilo zahtevno vprašanje. Večina komentatorjev je vsaj do nedavnega soglasno menila, da se za uveljavljanje vrednot iz člena 2 PEU lahko uporabijo samo politični mehanizmi. To je v prvi vrsti člen 7 PEU, ki omogoča odložitev pravic države članice, ki sistematično krši temeljna načela EU. Amsterdamska pogodba je najprej vključila določbe, ki so danes zajete v členih 7(2) in 7(3) PEU in ki državam članicam med drugim dovoljujejo, da državi članici, ki se sooča z nazadovanjem, soglasno odložijo glasovalne pravice v Svetu. Po zadevi Haider, ko so države članice razvile ad hoc odziv zoper Avstrijo, je bila v Pogodbo iz Nice dodana faza opozorila, ki je danes zajeta v členu 7(1) PEU.

A praksa kaže, da te določbe niso učinkovite, če več kot ena država članica krši vrednote EU, saj se za sprejem sankcij zahteva soglasje vseh preostalih držav članic.¹⁴ Mehanizmi iz člena 7 PEU so v literaturi kritizirani tudi zato, ker imajo poleg tega, da jih je težko uporabljati, politično, in ne pravno bistvo. Zato člen 7 PEU kljub krizi vrednot EU, ki se je pojavila v zadnjem desetletju, bodisi ni bil uporabljen bodisi ni bil uspešno uporabljen. Spodkopavanje demokracije in pravne države v vsaj dveh državah članicah tako zahteva okrepitev mehanizmov, ki jih lahko institucije EU uporabijo za obrambo spoštovanja vrednot iz člena 2 PEU.¹⁵

V sedanji situaciji, ko si Poljska in Madžarska vzajemno krijeta hrbet v postopkih po členu 7 PEU, ni pričakovati, da bi se lahko člen 7 PEU spremenil, kot tudi ne, da bi v PEU dodali nove politične mehanizme za sankcioniranje držav članic, ki kršijo temeljne vrednote EU. Države članice, katerih vedenje kaže na potrebo po spremembi Pogodbe, bi to namreč nedvomno blokirale. Zato reševanje krize vladavine prava v EU zahteva uporabo obstoječih orodij.

Sistemska tožba zaradi demokratičnega nazadovanja držav članic EU

To so v prvi vrsti členi 258–260 Pogodbe o delovanju EU (PDEU), v skladu s katerimi lahko postopek za ugotavljanje kršitev sprožijo Komisija v skladu s členom 258 PDEU ali države članice v skladu s členom 259 PDEU. Država članica, ki ne izvrši odločbe Sodišča EU, s katero slednje ugotovi, da država članica krši pravo EU, se lahko kaznuje v skladu s členom 260 PDEU. V tem smislu je v zadnjih mesecih Sodišče za zagotovitev spoštovanja neodvisnosti sodstva na Poljskem tej državi članici naložilo rekordne denarne kazni.¹⁶

Sodišče EU brani neodvisnost sodstva držav članic z argumentom, da so nacionalna sodišča del sodstva EU, ki mora biti organizirano v skladu s členom 19 PEU.¹⁷ A sam člen 19 PEU ne more preprečiti demokratičnega nazadovanja zadevnih držav članic, tako da iskanje ravnovesja med učinkovitim ukrepanjem, potrebnim za ohranitev vladavine prava v EU, in spoštovanjem omejitev pristojnosti EU ostaja težavno. Za obrambo vladavine prava in drugih vrednot EU bo potreben bolj celosten pristop.

Zato je med komentatorji vse več podpore temu, da je te določbe treba sistematično uporabiti za zaščito vladavine prava kot temeljne vrednote EU. Torej ne zgolj za izpodbijanje posameznih nedemokratičnih potez držav članic, ampak širše za odziv na demokratično nazadovanje.¹⁸ Če se vrednote ne okrepijo, ko začnejo slabiti, se namreč srečamo z rakom t. i. »neliberalne demokracije« ali »belorusizacijo EU«.¹⁹

Vrednote morajo veljati za del prava EU

Pomemben argument v smeri tožb zaradi sistematičnih napadov na demokracijo in vladavino prava je, da se členu 2 PEU prizna status običajnega prava EU, kršitve katerega je mogoče obravnavati na Sodišču EU. Razlikovanje med pravnim redom EU in vrednotami komentatorji razumejo kot jedro problema vladavine prava in demokratičnega nazadovanja v EU. Usklajenost nacionalnega pravnega reda s pravnim redom EU, preden so bile vrednote vključene v člen 2 PEU, sama po sebi namreč ni zagotovila, da bodo države članice ostale demokratične in da bodo še naprej spoštovale vladavino prava.²⁰

Tako denimo Christophe Hillion in Jean-Claude Piris trdita, da člen 2 PEU ni le določba navdiha, omejena na izključno politično uveljavljanje prek člena 7 PEU, ampak jo je mogoče uporabiti neposredno v pravnih postopkih.²¹ Piris piše, da »člen 2 PEU o vrednotah Unije ni le politična in simbolna izjava. Ima konkretne pravne učinke.«²² Christophe Hillion izpostavlja, da je Komisija kot varuhinja Pogodb dolžna najprej uveljaviti člen 2 PEU s pravnimi sredstvi, da bi preprečila hujše kršitve, ki bi upravičevale politične sankcije, predvidene v členu 7 PEU.²³ Predlaga, da se sodno izvrševanje člena 2 PEU sprejme kot previdnostni ukrep, s katerim želita Komisija in Sodišče EU odvrniti državo članico kršiteljico od ravnanja, ki bi lahko utemeljilo postopek po členu 7 PEU. Tudi uredniški predgovor v Common Market Law Review je v letu 2015 poudaril, da »pogodbi ne omejujeta, niti ne izključujeta pristojnosti Sodišča v zvezi s členom 2 PEU. Če bi avtorji pogodbe takšno omejitev želeli, bi jo izrecno določili.«²⁴ Podobno Armin von Bogdandy trdi, da glede na pomanjkanje kakršnekoli »izrecne prepovedi« pravnega uveljavljanja člena 2 PEU in glede na splošno vlogo Sodišča EU pri vzpostavljanju skladnosti prava EU obstaja dober razlog za domnevo, da se kršitve vrednot lahko uveljavlja in bi se jih moralo uveljavljati v postopkih po členih 257, 258 in 267 PDEU.²⁵ Poleg tega se besedilo člena 258 PDEU nanaša na kršitve »pogodb«, ki torej morajo vključevati tudi kršitve člena 2 PEU.²⁶

Združena širša uporaba členov 258‒260 PDEU in člena 2 PEU proti državam članicam, v katerih je vladavina prava kot takšna ogrožena, bi Komisiji omogočila, da bi postopek za ugotavljanje kršitev načel, na katerih temelji EU, in vrednot iz člena 2 PEU uporabila za uveljavitev zahteve, da so države članice iskreno zavezane ciljem EU. To bi omogočilo sistemski postopek za ugotavljanje kršitev, ki bi se začel, ko bi Komisija ugotovila, da država članica sistemsko krši načela EU, in ne le določene ozke določbe prava EU. Postopek zaradi sistemske kršitve vrednot in načel EU bi pomenil en sam pravni postopek, kot odziv na niz spornih zakonov, odločitev in dejanj zadevne države članice, v okviru katerega bi Komisija dokazovala, da vzorec kršitev kaže, da so vrednote EU v tej državi članici kršene. S tem bi se lahko osredotočili na »temeljne politične usmeritve in vedenja, ki povzročajo kršitev, in ne le obravnavali določen konkreten pojav«.²⁷ Komisija in Sodišče EU se ne bi več posvečala simptomu, ampak bolezni. Sistemski pristop bi na ta način omogočil, da bi člen 258 PDEU služil cilju zagotavljanja skladnosti s členom 2 PEU.

Čeprav sta vrednoti demokracije in vladavine prava s Pogodbami postali del ustavnega prava EU, njun formalni položaj znotraj korpusa običajnega pravnega reda EU kljub številnim poskusom v pravni literaturi, da bi njun pravni status povzdignili na raven zavezujočega prava, ostaja negotov.²⁸ Osrednja težava pri tem je mnenje Komisije, da vrednot iz člena 2 PEU ni mogoče uveljavljati v pravnih postopkih. A odločitve Sodišča EU v zadnjih letih kažejo, da lahko vrednote iz člena 2 PEU dobijo konkreten izraz z določbami, kot je člen 19(1) PEU. Tako je denimo Sodišče EU načelo neodvisnosti sodstva priznalo kot enega od temeljnih stebrov vladavine prava.²⁹ To pomeni, da se nekatere vrednote iz člena 2 PEU zdaj začenjajo pojavljati kot samostojne pravne zaveze. Sodišče priznava, da so vrednote iz člena 2 PEU pravne, in ne le politične zahteve, saj bistveno prispevajo k temu, da je EU to, kar je. Zato je mogoče pričakovati, da bo vztrajanje Sodišča pri pravnem pomenu vrednot EU spodbudilo tudi Komisijo, da bo začela vlagati tožbe za ugotavljanje kršitev vrednot EU, za katere je Sodišče jasno navedlo, da jih je pripravljeno obravnavati. Le s tem, ko bo opozarjala na sistemsko naravo kršitev vrednot s strani države članice in te kršitve dokazala pred Sodiščem EU, bo lahko Komisija ponovno vzpostavila svojo vlogo varuhinje Pogodb.³⁰

Denar za demokracijo

Končno se je pri razmisleku o tem, kaj bi bilo treba storiti glede krhanja vladavine prava v državah članicah EU, začelo poudarjati, da sporne države ne spodkopavajo le vrednot EU, ampak to počnejo z denarjem EU.³¹ To je privedlo do zahtev o tem, da je treba prejem sredstev EU povezati s spoštovanjem vladavine prava. Razprava o velikem svežnju finančne pomoči za okrevanje po pandemiji je tem zahtevam dala dodaten elan. Posledično sta Evropski parlament in Svet decembra 2020 sprejela uredbo,³² s katero je bil vzpostavljen splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna EU v primeru kršitve načel vladavine prava v državah članicah. Za dosego tega cilja uredba dopušča, da Svet na predlog Komisije sprejme zaščitne ukrepe, kot sta začasna ustavitev plačil v breme proračuna EU ali začasna ustavitev odobritve enega ali več programov, ki se financirajo iz tega proračuna. Uredba je bila sprejeta ob nasprotovanju Poljske in Madžarske, ki pa sprejema uredbe nista mogli blokirati, saj nista dosegli zadostne podpore za takšno potezo pri drugih državah članicah. Zato sta pri večletnem proračunu EU, ki se potrjuje soglasno, grozili z vetom. S tem bi tudi preprečili aktivacijo skoraj dva tisoč milijard evrov vrednega svežnja finančne pomoči po pandemiji. Ob posredovanju Angele Merkel je bil dosežen kompromis, po katerem Poljska in Madžarska podpreta proračun EU, uredba pa se začne uporabljati šele po tem, ko bo njeno zakonitost preverilo Sodišče EU.

Na podlagi tega dogovora sta Madžarska in Poljska pri Sodišču vložili tožbi za razglasitev ničnosti te uredbe. Sodišče je v nedavni sodbi v sestavi vseh sodnikov³³ izpostavilo, da je medsebojno zaupanje med državami članicami upravičeno s tem, da države članice spoštujejo skupne vrednote, na katerih temelji EU, ki so jih določile te države članice, ki so jim skupne, ki opredeljujejo identiteto EU kot skupnega pravnega reda teh držav ter med katerimi sta vladavina prava in solidarnost. Ker to spoštovanje pomeni pogoj za uživanje vseh pravic, ki izhajajo iz uporabe Pogodb za državo članico, je Sodišče odločilo, da mora biti EU v mejah svojih pristojnosti sposobna, da zavaruje te vrednote. Sodišče je tudi poudarilo, da spoštovanje vrednot EU ne more pomeniti zgolj obveznosti držav kandidatk za pridružitev EU, ki bi se ji lahko po pridružitvi izognile. Končno Sodišče ni soglašalo s Poljsko in Madžarsko glede tega, da postopek, uveden z uredbo, pomeni obid postopka iz člena 7 PEU. Postopka imata namreč različna cilja: cilj postopka iz člena 7 PEU je Svetu omogočiti, da kaznuje hujše in vztrajne kršitve vsake od skupnih pravic, na katerih temelji EU, namen uredbe pa je zaščita proračuna EU, in to le v primeru kršitve načel vladavine prava, ki pomeni dovolj resno tveganje za dobro izvrševanje tega proračuna.

Pri tem je zlasti pomembno, da je Sodišče priznalo, da je vladavina prava dejansko pravo EU in da je njen pomen dovolj natančno vsebinsko opredeljen, da ni ogrožena pravna varnost. Sodišče izpostavi, da so načela, ki sodijo v okvir vladavine prava, navedena v uredbi kot sestavni elementi tega pojma,³⁴ v sodni praksi Sodišča pa so bila obširno razvita. Poudarilo je tudi, da ta načela izvirajo iz skupnih načel, ki jih države članice priznavajo in uporabljajo tudi v lastnih pravnih redih, ter da je vladavina prava skupna vrednota ustavnih tradicij držav članic. Sodišče je zato štelo, da lahko države članice dovolj natančno določijo bistveno vsebino teh načel. V teh okoliščinah je Sodišče tožbi Madžarske in Poljske v celoti zavrnilo. S tem so odpravljene ovire za uporabo zadevne uredbe, Evropska komisija pa je najavila, da bo uredbo začela nemudoma tudi uporabljati.

Sklep

Uvodoma omenjen predsednik Sodišča EU, Koen Lenaerts, je na drugem mestu izpostavil, da »integracija na temelju vladavine prava« predstavlja bistvo EU:
»Ta izraz izraža preprosto, a močno sporočilo, da se evropska integracija lahko zgodi le, če tako institucije EU kot države članice spoštujejo 'pravila igre'. To v bistvu pomeni, da so tako organi EU kot nacionalni organi zavezani ideji, da imajo sodišča – ki delujejo kot neodvisni sodniki – zadnjo besedo pri vprašanju, ali so bila ta pravila kršena.«³⁵

Slovenija pri obravnavani problematiki ni zgolj opazovalka. Decembra 2021 je Evropski parlament namreč sprejel resolucijo o temeljnih svoboščinah in vladavini prava v Sloveniji.³⁶ Vključuje skrbi in pozive glede pritiska oblasti na RTV Slovenija, zaviranja imenovanja tožilcev, nove policijske zakonodaje, s katero je okoli 130 vodilnih policistov izgubilo svoj položaj, vladanja z odloki, ki so pogosto brez pravne podlage in niso objavljeni v Uradnem listu, ter vzdušja sovražnosti v državi.

To pomeni, da se moramo tako Slovenci kot vsi drugi državljani EU, zlasti pa pravniki v vseh sferah družbe, odločneje zavzemati za vrednote, kot so demokracija, vladavina prava in človekove pravice. Te so tiste, ki nas združujejo in nam zagotavljajo varnost in blagostanje. Ohraniti je treba neodvisno pravosodje, neodvisne institucije, ki nadzirajo porabo javnega denarja, ki preiskujejo korupcijo, pranje denarja, ohraniti je treba neodvisne medije.

Zaščita vladavine prava je edini način, kako lahko EU in vse svoboščine, ki iz njenega pravnega reda izhajajo za njene državljane, ohranimo prihodnjim generacijam in jih razširimo tudi na državljane držav, ki si šele prizadevajo vstopiti v EU.

¹ S. van Dorpe: EU Court president warns European project is in danger, Politico, 13. december 2021, https://avim.org.tr/en/Bulten/EU-COURT-PRESIDENTWARNS- EUROPEAN-PROJECT-IS-IN-DANGER.

² B. Davies: Resisting the ECJ: Germany’s Confrontation with European Law 1949–1979, Cambridge University Press, 2012.

³ B. de Witte: The Past and Future of the European Court of Justice in the Protection of Human Rights, v P. Alston (ur.): The EU and Human Rights, Oxford University Press, 1999; J. H. H. Weiler in N. J. S. Lockhart, “Taking Rights Seriously” Seriously (I in II), (1995) 32 CML Rev, str. 579.

⁴ D. Kochenov: EU Enlargement Law: History and Recent Developments: Treaty – Custom Concubinage?, (2005) 9(6) European Integration online Papers, str. 1.

⁵ D. Kochenov: Behind the Copenhagen Facade: The Meaning and Structure of the Copenhagen Political Criterion of Democracy and the Rule of Law, (2004) 8(10) European Integration Online Papers, str. 1.

⁶ C. Hillion (ur.): EU Enlargement: A Legal Approach, Hart Publishing, 2004.

⁷ M. A. Vachudova: Europe Undivided: Democracy, Leverage, and Integration after Communism, Oxford University Press, 2006.

⁸ O tem denimo v M. A. Vachudova in A. Spendzharova: The EU’s Cooperation and Verification Mechanism: Fighting Corruption in Bulgaria and Romania after EU Accession, SIEPS European Policy Analysis March 2012; C. Lacatus in U. Sedelmeier: Does monitoring without enforcement make a difference?, The European Union and anti-corruption policies in Bulgaria and Romania after accession, (2020) 27 Journal of European Public Policy, str. 1236; R. Carp: The Struggle for the Rule of Law in Romania as an EU Member State: The Role of the Cooperation and Verification Mechanism, (2014) 10 Utrecht Law Review, str. 1, in R. Vasileva: CVM Here, CVM There: The European Commission in Bulgaria’s Legal Wonderland, Verfassungs Blog, 16. junij 2019.

⁹ D. Kochenov, A. Magen in L. Pech (ur.): The Great Rule of Law Debate in the EU, (2016) 54 Journal of Common Market Studies, str. 1043.

¹⁰ Začenši z odločbo portugalskih sodnikov – zadeva C-64/16, Associacao Sindical dos Juızes Portugueses v Tribunal de Contas, ECLI:EU:C:2018:117. Za komentar zadeve glej L. Pech in S. Platon: Judicial Independence under Threat: The Court of Justice to the Rescue in the ASJP Case, (2018) 55 CML Rev, str. 1836.

¹¹ L. Pech in D. Kochenov: Respect for the Rule of Law in the Case Law of the Court of Justice of the EU, Stockholm: SIEPS (2020); D. Adamski: The Social Contract of Democratic Backsliding in the “New EU” Countries, (2019) 56 CML Rev, str. 623.

¹² W. Sadurski: Poland’s Constitutional Breakdown, Oxford University Press, 2019; M. Smith: Staring into the Abyss: A Crisis of the Rule of Law in the EU, (2019) 25 European Law Journal, str. 563; K. Kovacs in K. L. Scheppele: The Fragility of an Independent Judiciary: Lessons from Hungary and Poland – and the European Union, (2018) 51 Communist and Post-Communist Studies, str. 189.

¹³ K. L. Scheppele: Autocratic Legalism, (2018) 85 University of Chicago Law Review, str. 545.

¹⁴ G. Wilms: Protecting Fundamental Values in the European Union through the Rule of Law, EUI, 2017; B. Bugarič: Protecting Democracy inside the EU: On Article 7 TEU and the Hungarian Turn to Authoritarianism, v Closa in Kochenov (ur.): Reinforcing Rule of Law Oversight in the European Union, Cambridg University Press, 2016.

¹⁵ W. Sadurski: Adding Bite to a Bark: The Story of Article 7, EU Enlargement, and Jörg Haider, (2010) Columbia Journal of European Law, str. 385.

¹⁶ V zadevi C-204/21 R, Komisija proti Poljski, 27. oktober 2021, je Sodišče EU Poljski naložilo milijon evrov denarne kazni na dan do odprave disciplinskega sodišča za sodnike na Vrhovnem sodišču.

¹⁷ L. D. Spieker: Breathing Life into the Union’s Common Values: On the Judicial Application of Article 2 TEU in the EU Value Crisis, (2019) 20 German Law Journal, str. 1182; A. von Bogdandy in L. D. Spieker: Countering the Judicial Silencing of Critics: Article 2 TEU Values, Reverse Solange, and the Responsibilities of National Judges, (2019) 15 European Constitutional Law Review, str. 391; L. Pech: The Rule of Law as a Constitutional Principle, v Schroder (ur.): Strengthening the Rule of Law in Europe: From a Common Concept to Mechanisms of Implementation, Hart Publishing, 2016.

¹⁸ Glej denimo K. L. Scheppele, D. Kochenov, B. Grabowska-Moroz: EU Values Are Law, after All: Enforcing EU Values through Systemic Infringement Actions by the European Commission and the Member States of the European Union, (2020) Yearbook of European Law, 39, str. 3–121.

¹⁹ U. Belavusau: On age discrimination and beating dead dogs: Commission v Hungary, (2013) 50 CML Rev, str. 1145.

²⁰ D. Kochenov: The EU and the Rule of Law – Naıvete´ or a Grand Design?, v M. Adams, E. Hirsch Ballin in A. Meuwese (ur.): Constitutionalism and the Rule of Law. Bridging Idealism and Realism, Cambridge University Press, 2017, str. 419.

²¹ C. Hillion: Overseeing the Rule of Law in the EU: Legal mandate and means, v Closa in Kochenov; J.-C. Piris, The Future of Europe: Towards a Two-Speed EU?, Cambridge University Press, 2011.

²² J.-C. Piris: The Lisbon Treaty, Cambridge University Press, 2010, str. 71.

²³ C. Hillion, naved. delo, glej opombo 21.

²⁴ Editorial Comments, Safeguarding EU Values in the Member States – Is Something Finally Happening?, (2015) 52 CML Rev, 619, str. 622.

²⁵ A. von Bogdandy: Principles and challenges of a European doctrine of systemic deficiencies, MPIL Research Paper Series št. 2019-14, str. 23.

²⁶ G. Wilms: Protecting Fundamental Values in the European Union through the Rule of Law, EUI, 2017, str. 81.

²⁷ M. Schmidt in P. Bogdanowicz: The infringement procedure in the rule of law crisis: How to make effective use of Article 258 TFEU, (2018) 55 CML Rev, 1061, str. 1068.

²⁸ C. Hillion: Overseeing the Rule of Law in the EU: Legal mandate and means, v Closa in Kochenov (glej opombo 14).

²⁹ Zadeva C-64/16, Associacao Sindical dos Juızes Portugueses [2018], ECLI:EU:C:2018:117; zadeva C-619/18, Commission v Poland, ECLI:EU:C:2019:531.

³⁰ K. L. Scheppele, D. Kochenov, B. Grabowska-Moroz, 2020, naved. delo, glej opombo 18.

³¹ T. Garton Ash: Europe must stop this disgrace: Viktor Orban is dismantling democracy, The Guardian, 20. junij 2019.

³² Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL 2020, L 433I, str. 1).

³³ Zadevi C-156/21, Madžarska proti Evropskemu parlamentu in Svetu, ter C-157/21, Poljska proti Evropskemu parlamentu in Svetu, sodba Sodišča EU z dne 16. februarja 2022.

³⁴ V skladu z uredbo ta pojem vključuje načela zakonitosti, ki pomeni pregleden, odgovoren, demokratičen in pluralističen zakonodajni postopek; pravne varnosti; prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti; učinkovitega sodnega varstva od neodvisnih in nepristranskih sodišč, vključno z dostopom do pravnega varstva, tudi kar se tiče temeljnih pravic; delitve oblasti; ter nediskriminacije in enakosti pred zakonom.

³⁵ K. Lenaerts: New Horizons for the Rule of Law Within the EU, (2020) German Law Journal, 21(1), str. 29‒34. doi:10.1017/glj.2019.91.

³⁶ Več na https://www.europarl.europa.eu/news/sl/agenda/briefing/2021-11-22/2/vladavina-prava-in-temeljne-pravice-v-sloveniji.