na dokumentu
Portal TFL
VSL Sodba II Cp 1272/2024 - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - neplačilo obroka kredita - pacta sunt servanda - sprememba kreditne p...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
7.10.2025
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba II Cp 374/2024
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00088568
SENAT, SODNIK
Alenka Kobal Velkavrh (preds.), Majda Irt (poroč.), dr. Vesna Bergant Rakočević
INSTITUT VSRS
potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - izbrisna tožba - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - praksa SEU - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih - jasnost pogodbenih določil - protipravno ravnanje banke - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - konverzija - načelo vestnosti in poštenja - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - prepoved povratne veljave zakona - slaba vera banke - delna ničnost pogodbe
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti 755,93 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti 755,93 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.
JEDRO
Znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih je vgrajeno v samo pogodbo, saj je na podlagi spornega pogodbenega pogoja breme valutnega tveganja v celoti preneseno na kreditojemalca. Četudi je bilo za obe pogodbeni stranki (enako) negotovo, kakšno bo gibanje tečaja, se je valutno tveganje lahko realiziralo le v korist ali škodo potrošnika, ne pa tudi banke (slednje je posledica zakonodajalčeve zahteve po kapitalski ustreznosti bank, oziroma t. i. zaprtih deviznih pozicij). Navedeno pa skupaj z ugotovitvijo, da banka pojasnilne dolžnosti ni opravila z dolžno skrbnostjo, privede do zaključka, da v trenutku sklenitve kreditne pogodbe informacijski razkorak med pogodbenima strankama ni bil odpravljen.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.