TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija tožene stranke se zavrne.

Reviziji tožeče stranke se delno ugodi, sodba sodišča druge stopnje se delno spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrne in se ta v izpodbijanem ugodilnem potrdi, pritožbi tožeče stranke pa se delno ugodi in se ta v izpodbijanem zavrnilnem delu spremeni tako, da zamudne obresti tečejo od 17. 3. 1997 dalje; v ostalem se pritožba tožeče stranke zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka je dolžna tožniku v 15 dneh povrniti 7.788,10 EUR stroškov postopka.

Po gramatikalni razlagi prvostopenjskega sodišča je v 4. členu predpogodbe določeno, da je treba v DIN plačane avanse pretvoriti v DEM po menjalnem tečaju na dan 12. 12. 1990. Tožena stranka take razlage pogodbe v pritožbi ni grajala vsebinsko, pač pa je nasprotovala odločitvi na njeni podlagi z argumentom, da je treba upoštevati menjalni tečaj na dan plačila avansov. Ker ji je pritožbeno sodišče pritrdilo, je kršilo načelo avtonomije pogodbenih strank pri urejanju obligacijskega razmerja, ki ni urejeno s kogentnimi predpisi in s tem zmotno uporabilo materialno pravo: materialno pravo, ki ga je treba uporabiti pri presoji razmerij, ki so z njo urejena, je pogodba (10. člen ZOR). Res je, da je tožena stranka dolžna vrniti le vrednost, ki jo je prejela (210. člen ZOR), a je treba to vrednost ugotoviti na način, določen med pogodbenima strankama.