TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Pritožbi zoper sodbo (I. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa) se delno ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1497/2022 z dne 4. 11. 2022 se v I. točki izreka delno spremeni tako, da se tožbi zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-4821/2022/6 (1222-03) z dne 19. 10. 2022, delno ugodi in se 2. točka izreka sklepa spremeni tako, da se glasi:

„Prosilec je pridržan v prostorih Centra za tujce, Veliki otok 44/z, 6230 Postojna, in sicer od 17. 10. 2022 od 16.10 ure do prenehanja razloga – zaključka osebnega razgovora 26. 10. 2022.“

V preostalem se pritožba zoper sodbo (I. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa) zavrne.

II. Pritožba zoper sklep (II. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa) se zavrže.

Pri presoji zakonitosti pridržanja na podlagi druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 morata biti oba pogoja za omejitev gibanja izpolnjena kumulativno, ves čas, ne le ob izreku tega ukrepa. Nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za zakonitost pridržanja opravi sodišče po uradni dolžnosti, in ko se izkaže, da pridržanje ni ali ni več zakonito, pridržano osebo takoj izpusti.

Ker je bil ukrep pridržanja odrejen z namenom, da se s pritožnikom opravi osebni razgovor za ugotovitev potrebnih dejstev, osebni razgovor pa je že bil opravljen, po presoji Vrhovnega sodišča ni več pogoja, ki ga zakon predpisuje za zakonito pridržanje. Toženka je namreč pasivna in ne navaja niti, da dejstva, zaradi katerih je bil potreben razgovor, na tem razgovoru niso bila ugotovljena, niti, da bi bilo treba za ugotovitev relevantnih dejstev opraviti še kakšno procesno dejanje, pri katerem je nujna pritožnikova navzočnost. Pridržanje namreč pomeni grob poseg poseg v svobodo gibanja, zato si morajo pristojni organi prizadevati, da traja čim krajše obdobje.