TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Ko gre za odgovornost pri nesreči, ki jo povzročita premikajoči se motorni vozili, odgovarjata za škodo, ki jo pretrpijo drugi, imetnika motornih vozil solidarno (četrti odstavek 178. člena ZOR). Na podlagi tega določila lahko oškodovanec, ki ni kriv in tudi ni objektivno odgovoren za škodo, uveljavlja odškodnino od obeh povzročiteljev, ki sta odgovorna za škodo, solidarno. V enakem pravnem položaju je tudi imetnik motornega vozila, ki ni kriv za nesrečo, če sta za škodo odgovorna dva imetnika ali več imetnikov motornih vozil (prvi odstavek 178. člena ZOR). Nekrivi udeleženec nesreče ima nasproti odgovornim imetnikom motornih vozil položaj, ki mu daje enaka upravičenja, kot jih imajo tisti oškodovanci, ki jih četrti odstavek 178. člena ZOR obravnava kot "druge", torej kot subjekte, ki ne odgovarjajo po načelu vzročnosti.

Obrazložitev:

Zakon o obligacijskih razmerjih je v delu, ki ureja odškodninsko pravo, naravnan v korist oškodovanca; varuje njegove koristi in mu
zato zagotavlja ustrezen pravni položaj. V razmerju med oškodovancem in več povzročitelji škode praviloma določa solidarno odgovornost povzročiteljev. Ugotavljanje deležev odgovornosti med več povzročitelji škode se rešuje posebej. Postopek uveljavljanja odškodnine nasproti več povzročiteljem zato ni obremenjen s tem vprašanjem. Splošno pravilo o solidarni odgovornosti več oseb za isto škodo vsebuje 206. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljnjem ZOR). Posebej pa ureja odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, določba 178. člena ZOR. Ta določa v prvem odstavku, da se v primeru, če je nesrečo povzročil po svoji izključni krivdi en imetnik, uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Ni dvoma, da velja to pravilo tudi tedaj, ko nekrivemu oškodovancu povzročita škodo dva (ali več) krivih imetnikov motornih vozil. Vprašanje pa je, ali mora oškodovanec uveljavljati odškodnino v takem primeru po deležih krivde, ali pa sme postaviti zahtevek na solidarno plačilo.

V četrtem odstavku 178. člena ZOR je določeno, da imetnika motornih vozil odgovarjata solidarno za škodo, ki jo pretrpijo drugi. Smisel tega pravila je, da lahko oškodovanec, ki ni kriv za nesrečo in tudi ni objektivno odgovoren, uveljavlja odškodnino od vseh
povzročiteljev, ki so odgovorni za škodo, nerazdelno. V enakem pravnem položaju pa je tudi imetnik motornega vozila, ki ni kriv za nesrečo, če sta za škodo krivdno odgovorna dva imetnika (ali več imetnikov) motornih vozil (prvi odstavek 178. člena ZOR). Nekrivi udeleženec nesreče ima položaj oškodovanca, ta položaj pa mu daje enaka upravičenja, kot jih imajo tisti oškodovanci, ki jih četrti odstavek 178. člena ZOR obravnava kot "druge", torej kot subjekte, ki niso objektivno odgovorni za škodo. V takem primeru se delež krivde ne ugotavlja v sporu med oškodovancem in odgovornimi osebami, pač pa v postopku med temi zadnjimi. Oškodovancu, najsi je to nekrivi imetnik po prvem odstavku 178. člena ZOR, najsi je 'drugi' po četrtem odstavku tega člena, ni mogoče naložiti bremena, da uveljavlja odškodnino v sorazmerju s krivdnim deležem dveh ali več povzročiteljev nesreče. Prav tako ni mogoče obremenjevati postopka z razreševanjem spora med toženimi strankami o tem, kolikšen je krivdni delež vsake od njih.

Za tožnika je ugotovljeno, da ni kriv za nesrečo, zato ima v razmerju do toženih strank položaj, ki je enak tistemu, ki ga ZOR v četrtem odstavku 178. člena določa za "drugega". Tak položaj pa mu daje pravico, da na podlagi prvega in četrtega odstavka 178. člena ZOR nerazdelno uveljavlja svoj odškodninski zahtevek nasproti obema toženima strankama kot subjektoma.