TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 710/97 z dne 1. 10. 1997 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. I 1254/96 z dne 17. 4. 1997 se zavrne, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.

Z izpodbijanima sklepoma, s katerima so bili določeni sodni penali v znesku 15. 000 SIT dnevno, pritožniku niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. V presojo primernosti višine dnevnih zneskov penalov se Ustavno sodišče ne more spuščati. Glede na to, koliko časa se je upiral izvršitvi svojih obveznosti iz pravnomočne sodne odločbe v motenjski pravdi, je znesek penalov, ki jih dolguje, že dosegel višino, ki ni v sorazmerju z vrednostjo obveznosti, ki je bila predmet spora v tej pravdi. Vendar stališče sodišča, po katerem mora pritožnik kljub temu plačati visoke sodne penale, ne predstavlja kršitve pritožnikove pravice iz 33. člena Ustave. Sodni penali so bili namreč določeni z namenom, da se zagotovi izvršitev pravnomočne sodne odločbe, torej v funkciji zagotovitve učinkovitosti pravice do sodnega varstva nasprotni stranki. Neutemeljeni so tudi očitki ustavne pritožbe, da je uporaba sodnih penalov v motenjskih pravdah nezakonita in da sodišča doslej za izpolnitev obveznosti, ugotovljenih v pravnomočnih sklepih, izdanih v postopkih zaradi motenja posesti, sodnih penalov niso določala. V delu, ki se nanaša na zatrjevanje kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa je bilo treba ustavno pritožbo zavreči, ker pritožnik ni izčrpal pravnih sredstev.