Portal TFL
TFL Vsebine / Pravna mnenja
VS028064 - zasebni tožilec - delni odvzem poslovne sposobnosti
INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS028064
IZVOR, AVTOR
načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 21.12.1988
OBJAVA
Poročilo VSS 1-2/88 str.40, obr.
IZDAJATELJ
Vrhovno sodišče RS
BIVŠA REPUBLIKA
Slovenija
SIMILARDOCS
VS003556 ^^^ VS004539 ^^^ VS005029
INSTITUT VSRS
zasebni tožilec - delni odvzem poslovne sposobnosti
PODROČJE VSRS
KAZENSKO PROCESNO PRAVO
BESEDILO
ORIGINAL:
V praksi se je pojavilo vprašanje, ali lahko osebe, ki jim je delno
odvzeta poslovna sposobnost, same vložijo zasebno tožbo. Za osebe, ki
jim je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, namreč vloži zasebno
tožbo njihov zakoniti zastopnik (1. odst. 54. čl. ZKP), dočim glede
oseb, ki jim je poslovna sposobnost odvzeta samo deloma, ZKP nima
izrečnih določb. Zato je treba uporabiti določbe zakona, ki sicer
ureja njihov status, to je zakona o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih (Ur.l. SRS, št. 15/76). Po tem zakonu pa so mogoče različne
situacije:
- taka oseba lahko sama sklepa svoje pravne posle, vendar je za
njihovo veljavnost potrebna odobritev njenega skrbnika (prva
alternativa 2. odst. 208. čl. v zvezi s prvo alternativo 1. odst.
203. čl. ZZZDR) oziroma pristojnega organa občinske skupnosti
socialnega skrbstva (1. odst. 185. čl. in druga alternativa 1. odst.
203. čl. ZZZDR),
- taka oseba lahko nekatere posle, ki jih po potrebi določi pristojni
organ občinske skupnosti socialnega skrbstva, opravlja samostojno in
brez odobritve (druga alternativa 2. odst. 208. čl. ZZZDR).
Če pa gre za zasebnega tožilca iz kakšne druge republike ali
pokrajine, pa je treba upoštevati tudi določbe 9. člena zakona o
reševanju kolizije zakonov in pristojnosti v statusnih, rodbinskih in
dednih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 9/79), saj se statusna vprašanja
urejajo z republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni.
Iz doslej navedenega je razvidno, da je poslovna sposobnost oseb, ki
jim je delno odvzeta poslovna sposobnost, lahko širša ali ožja. Ker
njene meje lahko zadevajo tudi vlaganje zasebne tožbe v kazenski
zadevi, jih je treba v vsakem konkretnem primeru tudi ugotoviti in
sicer na podlagi ustrezne odločbe pristojnega organa občinske
skupnosti socialnega skrbstva o postavitvi pod skrbništo, ker ji je
bila z odločbo sodišča delno odvzeta poslovna sposobnost prav zaradi
tožbarjenja (kverulantstva), ne bo mogla vložiti zasebne tožbe brez
odobritve njenega skrbnika (oziroma skrbstvenega organa), saj bi bil
sicer delni odvzem poslovne sposobnosti brez učinka glede na namen,
zaradi katerega je bil izrečen.
V praksi se je pojavilo vprašanje, ali lahko osebe, ki jim je delno
odvzeta poslovna sposobnost, same vložijo zasebno tožbo. Za osebe, ki
jim je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, namreč vloži zasebno
tožbo njihov zakoniti zastopnik (1. odst. 54. čl. ZKP), dočim glede
oseb, ki jim je poslovna sposobnost odvzeta samo deloma, ZKP nima
izrečnih določb. Zato je treba uporabiti določbe zakona, ki sicer
ureja njihov status, to je zakona o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih (Ur.l. SRS, št. 15/76). Po tem zakonu pa so mogoče različne
situacije:
- taka oseba lahko sama sklepa svoje pravne posle, vendar je za
njihovo veljavnost potrebna odobritev njenega skrbnika (prva
alternativa 2. odst. 208. čl. v zvezi s prvo alternativo 1. odst.
203. čl. ZZZDR) oziroma pristojnega organa občinske skupnosti
socialnega skrbstva (1. odst. 185. čl. in druga alternativa 1. odst.
203. čl. ZZZDR),
- taka oseba lahko nekatere posle, ki jih po potrebi določi pristojni
organ občinske skupnosti socialnega skrbstva, opravlja samostojno in
brez odobritve (druga alternativa 2. odst. 208. čl. ZZZDR).
Če pa gre za zasebnega tožilca iz kakšne druge republike ali
pokrajine, pa je treba upoštevati tudi določbe 9. člena zakona o
reševanju kolizije zakonov in pristojnosti v statusnih, rodbinskih in
dednih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 9/79), saj se statusna vprašanja
urejajo z republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni.
Iz doslej navedenega je razvidno, da je poslovna sposobnost oseb, ki
jim je delno odvzeta poslovna sposobnost, lahko širša ali ožja. Ker
njene meje lahko zadevajo tudi vlaganje zasebne tožbe v kazenski
zadevi, jih je treba v vsakem konkretnem primeru tudi ugotoviti in
sicer na podlagi ustrezne odločbe pristojnega organa občinske
skupnosti socialnega skrbstva o postavitvi pod skrbništo, ker ji je
bila z odločbo sodišča delno odvzeta poslovna sposobnost prav zaradi
tožbarjenja (kverulantstva), ne bo mogla vložiti zasebne tožbe brez
odobritve njenega skrbnika (oziroma skrbstvenega organa), saj bi bil
sicer delni odvzem poslovne sposobnosti brez učinka glede na namen,
zaradi katerega je bil izrečen.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.