IZREK
Sklep Višjega sodišča v Ljubljani in sklep o dedovanju Temeljnega sodišča v Kranju, Enote v Kranju se odpravita, razen v delu, ki vsebuje dedni dogovor. Zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Kranju v novo odločanje.
EVIDENČNI STAVEK
Z razveljavitvijo drugega odstavka 74. člena ZDen ne velja več ureditev, da se dedovanje vseh kmetijskih zemljišč, ki bodo v postopkih denacionalizacije vrnjena na ime pokojnih upravičencev, izvede le po splošnih pravilih dedovanja, ne pa tudi po posebnem zakonu, ki ureja dedovanje zaščitenih kmetij.
Za dedovanje po posebnem zakonu mora biti izpolnjen pogoj, da je neko zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija, in je bila kot taka predmet dedovanja po posebnih predpisih.
Dejstvo,da pritožnik kmetije ni pridobil na podlagi dedovanja, ampak na podlagi dedne pogodbe, ne more biti razlog, da se deli kmetije, vrnjeni v denacionalizacijskem postopku, ne bi mogli dedovati po posebnih predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Zaradi tega je potrebno predpise o dedovanju zaščitenih kmetij uporabiti tudi za dedovanje zemljišč, vrnjenih v postopku denacionalizacije, ki bi bila predmet dedovanja po posebnih predpisih, pa to niso bila, ker so bila podržavljena, oziroma za dedovanje zemljišč, ki so pripadala zaščiteni kmetiji, ki ni bila predmet dedovanja zaradi drugačnega dednega prenosa.
Ker v izpodbijanih sklepih za dedovanje denacionaliziranih zemljišč niso bili uporabljeni posebni predpisi o dedovanju kmetij, ampak splošni predpisi o dedovanju, je bila pritožniku kršena njegova pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.