TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe delno spremeni v I. točki izreka tako, da se glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni obračunati denarno povračilo v znesku 13.069,86 EUR bruto, od tega zneska odvesti akontacijo dohodnine in pripadajoče prispevke za socialno varnost ter tožnici izplačati ustrezni neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Kar je tožnica zahtevala iz tega naslova več (obračun zneska 4.356,62 EUR bruto, odvod akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost ter izplačilo ustreznega neto zneska skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi), se zavrne."

II. V preostanku se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožnice zavrneta in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Pritožba pravilno opozarja, da pri odmeri višine denarnega povračila sodišče prve stopnje ne bi smelo kot kriterijev za njegovo zvišanje upoštevati naslednjih dejstev: da je tožena stranka predlagala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, da tožena stranka ni dokazala utemeljenosti odpovednega razloga ter da je tožnica delala na vodilnem delovnem mestu.

Neutemeljena je pritožbena navedba, da ker tožnica ni bila poslovodna oseba, z njeno pogodbo o zaposlitvi ni bilo mogoče vključiti plačila za nadurno delo v dogovorjeno plačo. Določba 157. člena ZDR-1 v povezavi s 74. členom ZDR-1 velja tudi za vodilne delavce.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica pri toženi stranki opravljala delo vodilne delavke v smislu 74. člena ZDR-1, ter da so bile glede na 157. člen ZDR-1 opravljene nadure vključene v njeno osnovno plačo, zaradi česar je pravilno zavrnilo njen tožbeni zahtevek za plačilo nadurnega dela.