na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL Sodba II Cp 2298/2017 - odškodninska odgovornost delodajalca - prispevek oškodovanca k nastanku škode - varno delovno okolje - običajna skrbnost - standard povprečno skrbn...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
21.2.2018
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba II Cp 2298/2017
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00008787
SENAT, SODNIK
Zvone Strajnar (preds.), Irena Veter (poroč.), Brigita Markovič
INSTITUT VSRS
odškodninska odgovornost delodajalca - prispevek oškodovanca k nastanku škode - varno delovno okolje - običajna skrbnost - standard povprečno skrbnega človeka - protipravno ravnanje - nedopustno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja
PODROČJE VSRS
ODŠKODNINSKO PRAVO
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se vmesna sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tudi tožnik soprispeval k nastanku škode, ker je pri svojem delu opustil potrebno pazljivost pri hoji.
Za ugotovitev soprispevka k škodnemu dogodku ni treba dokazati kršitve predpisov s strani tožnika. Pri opredeljevanju predpostavk odškodninske terjatve se običajno poudarja, da mora biti ravnanje nedopustno, pri čemer zadošča, da je ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno, in ni potrebno, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano. Izraz protipravno ravnanje (ravnanje v nasprotju s pravno normo) je zato ožji od pojma nedopustno ravnanje, to je ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili (običaji, moralnimi načeli) dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah. Zato so preozka stališča, po katerih morajo imeti opustitve - torej dolžnosti opraviti določena dejanja zaradi preprečitve ali zmanjšanja škode - pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugem pravnem aktu.
Za ugotovitev soprispevka k škodnemu dogodku ni treba dokazati kršitve predpisov s strani tožnika. Pri opredeljevanju predpostavk odškodninske terjatve se običajno poudarja, da mora biti ravnanje nedopustno, pri čemer zadošča, da je ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno, in ni potrebno, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano. Izraz protipravno ravnanje (ravnanje v nasprotju s pravno normo) je zato ožji od pojma nedopustno ravnanje, to je ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili (običaji, moralnimi načeli) dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah. Zato so preozka stališča, po katerih morajo imeti opustitve - torej dolžnosti opraviti določena dejanja zaradi preprečitve ali zmanjšanja škode - pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugem pravnem aktu.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.