IZREK
Pritožba zoper sklep Državnega sveta št. 020-09-2/2022/58 z dne 21. 6. 2023 se zavrne.
Pritožnica sama nosi svoje stroške postopka s pritožbo.
EVIDENČNI STAVEK
Osebi, ki ima pravico vložiti pravno sredstvo v volilnem sporu po volilnem dnevu, zaradi posebne pravne narave tega spora ni treba dokazovati konkretnih pravnih koristih, ki bi jih z odločitvijo sodišča lahko pridobila, saj pravno sredstvo vlaga v javnem interesu.
Načelo periodičnosti volitev je eno od temeljnih načel volilnega prava, katerega namen je ohranjanje legitimnosti izvoljenih predstavnikov. Iz načela izhaja zahteva, da volivci v enakih časovnih razmikih uveljavljajo politično odgovornost posameznikov, ki v njihovem imenu izvršujejo oblast.
Hitrost odločanja volilnih organov in skrbnost ravnanja udeležencev je pomembna tako v volilnem postopku kot v postopih varovanja volilne pravice po volilnem dnevu. V volilnem postopku sta pomembna zato, da se ne podaljšuje mandat predhodno izvoljenih predstavnikov. V postopkih varovanja volilne pravice po volilnem dnevu pa je čas odločanja pomemben zato, da ne pride do protiustavnega krajšanja mandata novim članom Državnega sveta in nepopolnega delovanja Državnega sveta. Postopki varovanja volilne pravice po volilnem dnevu morajo biti oblikovani na način, da se upošteva načelo koncentracije in ekonomičnosti postopka, hkrati pa mora biti državnim organom in udeležencem postopkov omogočeno, da lahko dosežejo zavarovanje temeljnih ustavnopravnih vrednot, ki opredeljujejo volitve: pošten volilni postopek, verodostojnost volilnega izida in zaupanje državljanov v pošteno izvedbo volitev. Upravičene osebe morajo imeti pravico do kontradiktornega sodnega postopka, hkrati pa imajo dolžnost, da s skrbnim ravnanjem pripomorejo k uresničitvi varstva volilne pravice. Sistem pravnih sredstev pri varstvu volilne pravice po volilnem dnevu mora vzpostaviti ustrezno ravnovesje med učinkovitostjo postopkov, ki preprečuje kršitev načela periodičnosti volitev, ter pravico prizadetih oseb do uveljavljanja pravnih sredstev.
Zaradi posebne pravne narave volilne pravice ter pomembnosti načela periodičnosti volitev je dolžan pritožnik že v pritožbi zoper volilni izid, ki jo vloži na Državni svet, uveljavljati vse nepravilnosti, ki naj bi se v volilnem postopku zgodile, ter so ali bi lahko vplivale na volilni izid. V pritožbi na Ustavno sodišče pa lahko tem kršitvam doda le nepravilnosti, ki naj bi jih pri odločanju o pritožbi povzročil Državni svet.
Ustavno sodišče pritožbo zoper odločitev Državnega sveta o potrditvi mandatov zavrne kot očitno neutemeljeno, če pritožnica zahteva presojo kršitev, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.