TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornice obdolženega A. A. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji pod točko III izreka spremeni tako, da se obdolženemu dodatni pogoj, po katerem bi moral oškodovani gospodarski družbi plačati prisojeni premoženjskopravni zahtevek v višini 10.766,20 EUR v roku enega leta od pravnomočnosti sodbe, sicer se lahko pogojna obsodba prekliče in z njo določena kazen zapora izreče, ne naloži.

II. V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena ter v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Samo zaradi napačne numerične označbe zakonske določbe, izrek sodbe ne more biti nerazumljiv. Drugače bi bilo, ko bi bilo v izreku sodbe prepisano besedilo takšne zakonske določbe, ki bi potem resnično nasprotovala preostalemu besedilu v izreku, zaradi česar ta ne bi bil več razumljiv.

Končno, t.i. materialna podlaga za temelj in višino škode v odločbi o prisojenem premoženjskopravnem zahtevku ni pogoj za razumljivost izreka v tem delu sodbe. Zadostuje navedba zavezanca in upravičenca ter predmet premoženjskopravnega zahtevka iz drugega odstavka 100. člena ZKP, ki v konkretnem izreku ne manjka, pa je potem znano, zakaj mora obdolženec kot zavezanec po prisojenem premoženjskopravnem zahtevku ravnati in na drugi strani, zakaj je oškodovana gospodarska družba upravičena do plačila zneska iz tega zahtevka.

Sodišče druge stopnje se ne strinja s pritožnico, da izvršitveni ravnanji v opisu dejanja nista konkretizirani na način, da bi bilo mogoče ugotoviti, v čem se razlikujeta. Res je sicer, da ravnanji v opisu dejanja nista vedno dosledno razmejeni z glagolom poškodovati oziroma napraviti za nerabno, vendar sta to glagola iz zakonskega - neobveznega dela opisa kaznivega dejanja, medtem ko je po dejanskem - obveznem delu opisa jasno, da zaradi porezane ograje balkon in prizidek stanovanja še nista bila napravljena za nerablena, kot sta bila denimo napravljena za nerablena stikalo in luč nad vhodnimi vrati stanovanja, potem ko sta bila razbita.

Ko sodišče v pogojni obsodbi, ob splošnem določi še posebni pogoj, ne prekorači nobene pravice, saj je do tega upravičeno po tretjem odstavku 57. člena KZ-1. Stvar izpodbojnega razloga iz 374. člena ZKP pa je, ko je bilo to storjeno brez predhodno upoštevanih odločilnih dejstev. Sodišče druge stopnje je zato pritožnico zavrnilo glede uveljavljane kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, hkrati pa ji je sledilo, ko je utemeljeno opozarjala na vrsto odločilnih dejstev, ki bi jih sodišče prve stopnje moralo predhodno upoštevati zato, da bi bila naložitev posebnega pogoja tudi vsebinsko in ne le formalno pravilna.

Sama dodelitev brezplačne pravne pomoči ne utemeljuje oprostitve vrnitve in plačila stroškov kazenskega postopka iz četrtega odstavka 95. člena ZKP, do oprostitve sodne takse po šestem odstavku 11. člena ZST-1 pa je upravičen zgolj tisti, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči.