TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se zoper obdolženega V.P., ..., nekaznovanega, na prostosti, opravi preiskava ker je podan utemeljen sum, da je kot zastopnik družbeno pravne osebe sklenil pogodbe, za katere je vedel, da so za družbeno pravno osebo škodljive in tako družbeno pravni osebi prizadejal premoženjsko škodo, pri tem pa vedoma povzročil premoženjsko škodo, ki presega 500.000,00 SIT s tem, da je kot direktor družbenega podjetja P. p.o., s sedežem na Č. sklenil štiri kreditne pogodbe z družbo v zasebni lasti P. d.o.o., s sedežem prav tako na Č., katerega direktor in eden izmed ustanoviteljev je bil tudi sam in sicer: dne 6.3.1992 kreditno pogodbo št. 1. za najem kredita v višini 11.000.000,00 SIT z datumom vračila 8.4.1992; dne 9.3.1992 kreditno pogodbo št. 2 za najem kredita v višini 11.000.000,00 SIT z datumom vračila 9.4.1992; dne 13.3.1992 kreditno pogodbo št. 3 za najem kredita v višini 1.500.000,00 SIT z datumom vračila 13.4.1992 in dne 9.4.1992 kreditno pogodbo št. 4 za najem kredita v višini 3.000.000,00 SIT z datumom vračila 11.5.1992; vse štiri kreditne pogodbe z obrestno mero 25% letno, ki pa je bila nižja od obrestne mere, ki je v času sklenitve kreditnih pogodb zagotavljanja ohranjanje realne vrednosti posojenega denarja; s tem pa je družbeno podjetje P. p.o. oškodoval za skupno 2.700.803,10 SIT in sicer po kreditni pogodbi št. 1 za 1.180.501,60 SIT, po kreditni pogodbi št. 1. za 1.108.990,80 SIT, po kreditni pogodbi št. 3 za 152.987,60 SIT in po kreditni pogodbi št. 4 za 258.323,10 SIT, kolikor znaša razlika med pogodbeno dogovorjenimi obrestmi v višini 25% in obrestmi, ki bi zagotavljale ohranjanje realne vrednosti posojenih sredstev v času sklenitve pogodbe v višini R + 8%, za čas od najema kreditov do vrnitve v rokih, določenih v pogodbah, vedoč, da bo s tem družbenemu podjetju P. p.o. nastala škoda, saj je kot direktor družbenega podjetja v istem odbodbju tudi z drugimi podjetji sklepal istovrstne pogodbe po obrestni meri R + 10% do R + 30%, ki pa je bila bistveno višja, kot je bila obrestna mera, določena v navedenih kreditnih pogodbah, sklenjenih z zasebno družbo, katere direktor in eden izmed ustanoviteljev je bil tudi sam, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje sklenitve škodljive pogodbe po 2. in 1. odstavku 130. člena Kazenskega zakona Republike Slovenije v zvezi s 392. členom Kazenskega zakonika.

Obrestna mera R + 8% navedena v 10. tč. 48.a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ne predstavlja kogentne obrestne mere, ki je bila uzakonjena s spremembami navedenega zakona v letu 1993. Določba 48.a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij je le interpretativne narave in kogentne obrestne mere tako ne določa, kot to napačno navaja senat sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, zaradi česar ni mogoče govoriti o izključitvi retroaktivne uporabe tega določila, če je posamično kaznivo dejanje navedeno v kazenskem zakonu kot samostojnem zakonu storjeno v obliki, ki ga predvideva 48a člen Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Obrestna mera v višini R + 8 % navedena kot kriterij za izračun višine škode je tako navedena le kot tista obrestna mera, ki naj bi ohranjala vrednost sposojenih sredstev.