TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL Sodba II Kp 40426/2017 - izsiljevanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - skupno delovanje več oseb - namen pridobitve protipravne...
1. Obtoženemu A. A. po 57. in 58. členu KZ-1 se izreče
pogojna obsodba,
v kateri se mu določijo:
- za kaznivo dejanje pod točko I po prvem odstavku 213. člena KZ-1 kazen 5 (pet) mesecev zapora,
- za kaznivo dejanje pod točko II po tretjem in prvem odstavku 213. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 34. člena KZ-1 kazen 8 (osem) mesecev zapora in
- za kaznivo dejanje pod točko III po tretjem in prvem odstavku 213. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 34. člena KZ-1 kazen 1 (eno) leto zapora,
nato se obtožencu po 3. točki drugega odstavka in prvem odstavku 53. člena KZ določi
enotna kazen
2 (dve) leti zapora,
ki ne bo izrečena, če obtoženec v preizkusni dobi 3 (treh) let ne bo storil novega kaznivega dejanja;
2. Obtožencema C. C. in B. B. se določeni kazni zapora v okviru izrečenih pogojnih obsodb znižata na 8 (osem) mesecev zapora.
V preostalem se pritožbe zavrnejo kot neutemeljene in se v nespremenjenih delih potrdi obsodilna sodba sodišča prve stopnje.
V opisu kaznivega dejanja se zatrjujejo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja poskusa izsiljevanja. Konkretno se zatrjuje, kar ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, da so vsi trije obtoženci prišli k oškodovancu, da bi od njega prejeli denar, da sta mu takrat A. A. in C. C., slednji tudi že v maju 2015, grozila, A. A. pa je bil do oškodovanca že fizično nasilen pri dejanju pod točko I, za B. B. pa je oškodovanec vedel, da se ga vsi bojijo, vendar jim denarja ni izročil in je dejanje ostalo pri poskusu. Očita se jim kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja, da je dejanje storilo več oseb, v opisu kaznivega dejanja se ne zatrjuje, da naj bi oškodovanec komurkoli od treh obtožencev dolgoval denar, ampak le, da so od njega zahtevali 2.000,00 EUR, B. B. pa je zahtevo po plačilih znižal na 1.500,00 EUR. V opisu se zatrjujeta resni grožnji z razbitjem glave in da bo D. D. mrtev in da bo tudi C. C. nekaj z njim moral narediti in se bo smejal, ko bo D. D. na vozičku, zatrjuje pa se tudi, zakaj je oškodovanec te grožnje vzel resno. Tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, tako kot sodišče prve stopnje, da je z izvedenimi dokazi potrjeno, da si je oškodovanec izposodil bistveno manj, kot so od njega vsi trije obtoženci zahtevali, hkrati pa so grožnje z razbitjem glave in smrtjo ter da bo oškodovanec na vozičku objektivno resne grožnje, ki izpolnjujejo zakonski znak tega kaznivega dejanja. B. B. se izrecno v opisu kaznivega dejanja ne očitajo resne grožnje na škodo oškodovanca, vendar je potrebno glede na skupno delovanje vseh treh in dejstva, da je oškodovanec za B. B. vedel, da se ga vsi bojijo, ob hkrati prejetih grožnjah drugih dveh soobtožencev, verjeti, da se je oškodovanec vseh treh bal, vendar jim denarja ni izročil, zato je ostalo kaznivo dejanje pri poskusu. Pritožbeno sodišče zaključuje, da so v opisu kaznivega dejanja podani in konkretizirani vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja, zato materialna kršitev zakona iz prve točke 372. člena ZKP ni podana.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.