TFL Vsebine / TFLGlasnik

Brigita Tomas:
Rekla bi, da kar na končan študij v Yorku. To je bila lepa in naporna izkušnja. Zame je največji uspeh, ko vidim konkretne premike, ki jih ljudje naredijo po osvojenem znanju in veščinah. To je res aha moment, ko ljudem rešiš neko težavo ali pa ljudje na podlagi znanja lažje živijo, lažje sodelujejo in dosegajo cilje. To je največji uspeh in v bistvu nagrada, ki jo prinaša opravljanje tovrstnega dela.

TFL Glasnik:
Koliko let se že ukvarjate s tem?

Brigita Tomas:
V panogi poslovnega izobraževanja sem že enajsto leto, zadnja štiri leta aktivno delujem kot trenerka poslovnih mehkih veščin.

TFL Glasnik:
Kaj bi rekli, kako v Sloveniji v tem obdobju zaznavate sprejemanje znanja mehkih veščin? Ali se podjetja in ljudje v njih zavedajo, da to potrebujejo?

Brigita Tomas:
Vedno bolj, vendar smo še daleč od tega, da bi bile mehke veščine enako cenjene, da bi bili ljudje pripravljeni vložiti energijo, čas in denar v njihovo nadgradnjo. Poslovni svet postaja vse bolj kompleksen, kar pomeni, da enostavne naloge opravljajo roboti in stroji, in tega bo vedno več. To pomeni, da ljudem pravzaprav ostajajo le bolj kompleksne naloge in kompleksno reševanje problemov. Tega pa ne more več delati en sam človek kot včasih, kar pomeni, da je ključ v sodelovanju - sodelovanje pa je mehka veščina, kreativno reševanje izzivov je mehka veščina, empatija je mehka veščina.

Vsega tega se v klasičnih šolah ne učimo, kar pomeni, da je odgovornost posameznika v odrasli dobi, ko je že vpet v delovni proces, da to sam nadgrajuje. Kar je seveda tudi odgovornost podjetij.

TFL Glasnik:
Koliko prinaša to v denarju? Ali znamo to opredeliti?

Brigita Tomas:
Neposredne dodatne prihodke je nemogoče oceniti, ker težko izoliramo mehko veščino, vedno gre za skupek nekih dejavnikov. Lahko pa dosti dobro ocenimo, kakšen je strošek, če mehkih veščin ni. To se pozna v številu ur, preživetih na (neproduktivnih) sestankih, številu konfliktov, ki onemogočajo doseganje nekih ciljev, odsotnosti z delovnega mesta, pomanjkanju kreativnosti, odstotku nezavzetosti, za kar vse imamo dobre in konkretne izračune … Gallupove raziskave so pokazale, da je v Sloveniji le 15 odstotkov ljudi zelo zavzetih, svetovna statistika pa je okoli 30 odstotkov.

TFL Glasnik:
Prostora za izboljšanje je več kot dovolj. Kako merite zavzetost?

Brigita Tomas:
Če si drznem nekoliko poenostaviti definicijo, zavzetost pomeni, da je človek s srcem pri delu. To pomeni, da ne pride v službo delat, ampak si prizadeva za doseganje tako svojih ciljev kot ciljev organizacije. Čuti odgovornost in pripadnost do dela. Torej odpade tisto: delam in grem domov, temveč o delu razmišlja, je pripravljen vložiti več kot zgolj minimalno. Seveda mora podjetje na drugi strani to ceniti. Ko rečem podjetje, s tem mislim vodje. Vodstvene veščine pa so tiste, ki so temeljne, ki so ključne za zavzetost.

TFL Glasnik:
Torej se začne na vrhu in potem poteka navzdol?

Brigita Tomas:
Zelo pogosto srečam primere, ko vodje pošljejo svoje zaposlene na izobraževanje mehkih veščin, vendar se tako nič ne spremeni ali bore malo. Če ne izobražujemo vodij, tudi izobraževanje zaposlenih ne bo veliko koristilo.

TFL Glasnik:
Potemtakem gre za nekakšen paket? Po mojem se dobra podjetja tega zavedajo, in ko vas pokličejo, ponujate cel paket. Kako to gre?

Brigita Tomas:
Vedno izhajamo iz trenutne situacije oziroma iz trenutnih izzivov, ki jih imajo. V nekaterih podjetjih je izziv zavzetost kot takšna. Ima pa zavzetost veliko obrazov in se kaže na različne načine in tukaj gremo malce globlje. Nizka zavzetost je posledica, ne vzrok. Kje je manko veščin, kje nastajajo težave zaradi tega, kje so odstopanja, kje porabimo več časa, kot bi bilo treba?

V globini iščemo vzroke, saj ljudje pridejo s problemi, ki so že posledica. Slaba komunikacija, preveč časa zapravimo na sestankih, vsak obdeluje samo svoj vrtiček in bog ne daj, da bi pogledal čez ograje, veliko je zastarelih konfliktov, ki se kažejo v zamerah in podtikanjih.

Ko odkrijemo dejanske vzroke, vidimo vrzeli in potem na te vrzeli 'prilepimo' ustrezne veščine in jih sistematično nadgrajujemo. Pri tem je še nekaj pomembnega: eno samo izobraževanje ne bo rešilo ničesar, saj ljudje pogosto pošljejo nekoga na nekajurno izobraževanje o vodenju; človek pride z obilo idej in gradiv, ki pa končajo v predalu. Vse ostane tako, kot je bilo.

TFL Glasnik:
Bila sem na eni od vaših delavnic, so kratke, vsak dobi naloge za domov. Gradivo, ki ga ljudje nesejo domov, je nepomembno, pomembno je, kaj se naučijo. Če ti uspe to implementirati, si zares uspešen.

Brigita Tomas:
Pri tem zelo zelo velja pravilo: manj je več. Bistvo je, da ljudje sami ugotovijo, kje jih čevelj žuli, in na to aplicirajo tisto znanje. Znanje samo ni dovolj. Tudi veščina ne. Veščino moramo znati uporabljati primerno kontekstu. Na tak način gradimo samozavest vodje, kar posledično pripelje do spremembe vedenja. Morajo pa analizirati in biti pripravljeni tudi sami sebi nastaviti ogledalo. To je ključno.

TFL Glasnik:
Če si upajo sami sebi nastaviti ogledalo.

Brigita Tomas:
Tako je. Če človek pride sam, je eno, če pa nekoga pošljejo na izobraževanje, imamo pred seboj malce več ovir, preden nekaj dosežemo.

TFL Glasnik:
Kako bi ocenili stanje v Sloveniji? Ali obstaja korelacija med uspešnimi podjetji, ki jih je veliko, in ali ocenjujete, da se zavedajo tega področja, se ukvarjajo s tem? Ali so bolj uspešna, ker imajo bolj zavzete zaposlene? Ne nazadnje, kaj pa javni sektor, ministrstva, javna uprava? To je področje, ki je verjetno najbolj problematično glede tega.

Brigita Tomas:
Prvi korak, pri katerem se moramo ustaviti, je, kaj je definicija uspeha. Kaj je uspešno podjetje? Podjetje, ki deluje na trgu brez zavzetih zaposlenih, danes ne bo dolgo uspešno. Oziroma, če ima srečo, da deluje v rastoči panogi, bo nekaj časa še uspevalo. Če pa je podjetje v panogi, ki je zrela oziroma celo v upadanju, brez visoko zavzetih zaposlenih ne bo uspelo. Na dolgi rok ne – vsi lahko malo krpamo, vendar le na kratki rok.

Javna uprava ne potrebuje uspeha v takem smislu kot podjetja, ki so na trgu, ne potrebuje rezultatov. Mehke veščine pri njih ne pridejo toliko do izraza – obstali bodo ne glede na to, kakšne rezultate bodo dosegali. Ne želim posploševati, marsikateri oddelek v javni upravi deluje dobro, saj tudi sama osebno poznam nekaj ljudi v javni upravi, ki so izjemno ciljno naravnani in želijo izboljšati stvari. Je pa res, da ni iz trte izvito mnenje o javni upravi, ki da je prepočasna, prevzetna, brez nekih ključnih komunikacijskih in sodelovalnih veščin, ker jim tega ni treba nujno znati.

TFL Glasnik:
Tudi kot posamezniki potrebujemo te veščine, saj gre za osebno rast. O tem se vse več pogovarjamo, to so stvari, ki prinašajo tudi lepše in srečnejše življenje.

Brigita Tomas:
Človeka ne moremo razdeliti na delo in na drugo, preprosto ne gre. Če pridobiš na enem področju, boš vsekakor tudi na drugem. In, kot ste rekli, bistvena je želja. Ne glede na to, kje začneš graditi mehke veščine, pri delu ali doma, vse se prenaša in nadgrajuje.

TFL Glasnik:
Bojim se, da ne gre brez ozaveščanja in tega, da ta potreba pride od znotraj. Ljudje se z lahkoto odločijo za vozniški izpit ali denimo tečaj angleščine, za kakšen tak tečaj pa ne.

Brigita Tomas:
Eden od razlogov je tudi ta, da ko narediš izpit za viličarja ali denimo tečaj angleščine, so rezultati vidni takoj, pri mehkih veščinah pa rezultati niso takoj vidni. Zato veliko ljudi podcenjuje te veščine. Kajti tudi če nimamo teh veščin, posledice niso takoj vidne, na dolgi rok ali čez leta pa se opazijo. Tako je tudi pri pozitivni plati.

TFL Glasnik:
Kakšni so vaši načrti v prihodnje? Kje se vidite?

Brigita Tomas:
Čaka me še kar nekaj izzivov. Ključno je prizadevanje, da ljudem približam mehka znanja, predvsem vodstvene veščine. Verjamem, da je v tem še ogromno potenciala. Vodstvene veščine v najširšem smislu: bodisi voditi podjetje, športno društvo, skupino ali pa domače gospodinjstvo. Čutim, da tukaj moje delo še ni končano.

TFL Glasnik:
Še čisto zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Brigita Tomas:
Uporabila bom kar svoj slogan: spremeni, rasti, vodi. Gre v krogu: ali nekaj spremenimo in rastemo ter vodimo ali vodimo, spreminjamo in rastemo. Tukaj je moje ključno sporočilo na vseh mojih delavnicah.