TFL Vsebine / TFLGlasnik

Nekateri med njimi se soočajo z depresijo in različnimi odvisnostmi. Pravijo, da se te težave začnejo že na pravni fakulteti. Razprave z mnogimi študenti prava in mlajšimi odvetniki razkrivajo, da je del težave v pravnem izobraževanju, ki spodbuja objektivnost pri uporabi prava, ne da bi upoštevalo osebne vrednote. Odvetništvo in študij prava sta prežeta s tekmovalnostjo – od boja za najboljše službe do pridobivanja najboljših strank. V tem procesu študenti pogosto izgubijo uvid, zakaj so izbrali ta poklic. Mnogi so v študij vstopili z željo, da bi pomagali ljudem in prispevali k spremembam, a med študijem željo pogosto zamenjajo za cilj, da dobijo pripravništvo v priznani odvetniški pisarni. Zelo malo študentov ali mladih odvetnikov obiskuje predavanja o pravni etiki ali pravni zgodovini, še manj se jih ukvarja z vrednotami in etičnim odločanjem.

Težava v pravni stroki je izguba osredotočenosti na vrednote. To je tudi razlog, zaradi katerega mnogi mladi odvetniki zapuščajo poklic. Ko sem pred več kot 20 leti sama začela kot pripravnica, sem vedela, zakaj želim postati odvetnica, tako kot mnogi moji kolegi. Verjela sem, da je to pomembno. Če ne znamo ovrednotiti lastnih vrednot, pravo za posameznika ne more imeti pravega pomena. Odvetništvo ni le poznavanje prava in njegova uporaba.

Nekdanja študentka me je nedolgo tega vprašala, ali raje delam kot odvetnica ali kot profesorica prava. Moj odgovor ni izhajal iz pravnih dosežkov. Rekla sem: »Razmišljati kot odvetnica je pravna, ne življenjska veščina. Težko se izognem temu, da bi tudi v vsakdanjih situacijah uporabljala te miselne procese, ki sem se jih naučila med študijem in pripravništvom. To zahteva več discipline, kot sem je potrebovala pri učenju. Velikokrat so me bližnji opozorili, da spet govorim kot odvetnica, kar ni bil kompliment. Nehala sem uporabljati ta način razmišljanja, ko sem se ovedela, da nisem kreatorka lastnega življenja in da človek v polnem pomenu besede postaneš prav skozi trpljenje in negotovost. Moji poklici me ne opredeljujejo – to počne življenje samo.«

"Odvetništvo je poklic in poslanstvo, ki zahteva notranjo motivacijo in močan občutek za vrednote. Brez tega delo vodi v nezadovoljstvo, izgorelost in druge težave."

Odvetniki se pogosto pritožujejo nad pomanjkanjem smisla ali osebnega zadovoljstva pri svojem delu. Starejši kolegi to opisujejo kot dolgčas, pomanjkanje zadovoljstva in občutek, da delo opravljajo brez pravega razmisleka. Pravna strokovnost pogosto trpi zaradi pritiska glede količine, hitrosti in enotnosti dela. Mlajši kolegi pa pomanjkanje smisla doživljajo kot vprašanje: »Kaj dobrega sploh delam?« Skrbita jih pomanjkanje nadzora nad lastnim delom in življenjem ter občutek, da stranke ne dovoljujejo prostora za kreativnost. Sprašujejo se tudi, ali lahko uravnotežijo življenje in delo, pri čemer se ženske sprašujejo še, ali je mogoče imeti družino in otroke.

Mladi odvetniki, ki želijo zapustiti poklic, pogosto pravijo, da jim delo ne prinaša osebne izpolnitve ali smisla. Če ni občutka smisla, ni občutka vrednosti. Ni presenetljivo, da želijo oditi. Odvetništvo je poklic in poslanstvo, ki zahteva notranjo motivacijo in močan občutek za vrednote. Brez tega delo vodi v nezadovoljstvo, izgorelost in druge težave, ki so med odvetniki pogostejše kot med splošno populacijo.

Osredotočanje na zunanje motivacije, kot so prestiž, denar in družbeni status, zmanjšuje notranjo motivacijo. To pa vodi v izgubo občutka blaginje. Pravna kultura se mora spremeniti, da bomo podpirali drug drugega in spoštovali naše razlike.

Pomembno je, da si med seboj pomagamo, še posebej starejši odvetniki mlajšim. Sama sem se ogromno naučila od starejših kolegov – o morali, etiki in spoštovanju drugih odvetnikov. Prav tako se lahko učimo iz njihove sposobnosti ustvarjalnega razmišljanja in reševanja problemov. Čas je, da vsak izmed nas razmisli o pomenu mentorskih odnosov. Starejši odvetniki lahko delijo svoje izkušnje, mlajši pa se lahko iz tega učijo, kar bo prispevalo k boljšemu zdravju posameznikov in kolegialnosti v stroki. Treba je najti nove načine za povezovanje in mentorstvo in postati moramo bolj kreativni ter dobronamerni.