TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno, pritožbi tožeče stranke pa v celoti ugodi in se sklep in sodba sodišča prve stopnje spremenita:

- v II. točki izreka tako, da se ta pravilno glasi: „Ugotovi se, da je najemna pogodba, ki sta jo dne 26. 5. 2015 sklenili tožeča stranka A. A., ..., kot najemodajalka in B., d.o.o., ..., kot najemnica, prenehala veljati dne 1. 6. 2018.

- v V. točki izreka tako, da se zavrne zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki od 2. 1. 2022 dalje do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec plačevati uporabnino v znesku 100 EUR za uporabo nepremičnine ID znak parcela 0000 2603/1, toliko časa, dokler bo na tej nepremičnini stal reklamni pano s pripadajočo instalacijo v lasti tožene stranke.

II. V ostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje

III. Stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče sme toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave, razen, če gre za preživnino oziroma izročitev ali prevzem stvari, ki so bile dane v najem ali zakup. Izjemo predstavljajo še obresti na glavnico pred njihovo dospelostjo ter rentni zahtevki oziroma bodoča nepremoženjska škoda, kadar je to posebej določeno v Obligacijskem zakoniku. Odločanje o drugih nedospelih zahtevkih, ki bodo zapadli periodično, ni dovoljeno.

V konkretnem primeru tožnica zahteva, da se ugotovi, da je sporna pogodba prenehala veljati dne 1. 6. 2018, kar vsebinsko pomeni, da zahteva ugotovitev, da je prenehalo najemno razmerje. Utemeljeno opozarja, da ima pravni interes, da sodišče (z učinkom pravnomočnosti) ugotovi, da je najemna pogodba prenehala veljati, da bo s tem odpravljen dvom, ali najemno razmerje med pravdnima strankama še obstoji. Tudi sicer lahko tožeča stranka, v skladu s tretjim odstavkom 181. člena ZPP, v primeru, če je odločitev o sporu odvisna od vprašanja, ali obstaja ali ne obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, poleg obstoječega zahtevka uveljavlja tudi tožbeni zahtevek, naj se ugotovi, da tako razmerje obstaja oziroma ne obstaja, če je sodišče, pred katerim teče pravda, zanj stvarno pristojno in če je za odločanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka. V takem primeru pogoj prejudicialnosti nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa, saj se mora sodišče o prejudicialnem pravnem razmerju izreči tudi, če takšen zahtevek ni postavljen.