TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Prvostopenjski organ je za nova dejstva izvedel dne 10. 7. 2012, ko mu je bil omogočen vpogled v zapisnik in poročilo o opravljenem inšpekcijskem nadzoru. Navedeno je prejel dne 10. 7. 2012, takrat se je seznanil z novimi dejstvi, torej je bila izpodbijana odločba izdana znotraj trimesečnega subjektivnega roka, ki ga določa ZKme-1 za začetek obnove postopka.

Sporni reklamni material ni ustrezal zahtevi iz tretjega odstavka Uredbe o ureditvi trga z vinom in javnemu pozivu, kar v posledici pomeni, da stroški, ki izhajajo iz nepopolnega reklamnega materiala, niso upravičeni. Sporni računi so temeljili na artiklih, ki niso imeli označenega porekla in jih torej organ v postopku odločanja o zahtevku za povrnitev upravičenih stroškov za izvedene dejavnosti iz programa tožniku ne bi smel priznati. Dejstvo, da je obstajal promocijski material brez oznake porekla, za katerega je tožnik zahteval upravičene stroške, pa je novo dejstvo, kot ga opredeljuje 1. točka 260. člena ZUP, saj je obstajalo že v času odločanja o zahtevku za povrnitev upravičenih stroškov, prvostopenjski organ pa zanj ni vedel, ker je zahtevek presojal zgolj na podlagi predloženih računov. To pa ne pomeni, da obveza tožnika, da reklamni material promovira, kot je določeno v javnem pozivu, ni obstajala. Tožnik torej tudi nima prav, da gre v obravnavanem primeru za novo presojo dejstev in dokazov, ki so obstajali že v prvotnem postopku in ki so bili prvostopenjskemu organu na razpolago.