Odločba o ugotovitvi, da je Zakon o pravdnem postopku v neskladju z Ustavo

3341. Odločba o ugotovitvi, da je Zakon o pravdnem postopku v neskladju z Ustavo

Številka: U-I-134/10-28

Datum: 24. 10. 2013

Ustavno sodišče je v postopkih za oceno ustavnosti, za­četih z zahtevami Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, na seji 24. oktobra 2013

Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo in 45/08) je v neskladju z Ustavo.

Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Repub­like Slovenije.

Do uveljavitve drugačne zakonske ureditve sodnik po­sameznik ali predsednik senata sodišča, ki odloča o zadevi, s sklepom odloči o tem, na kakšen način se zagotovi seznanitev strank sodnega postopka s tajnimi podatki, ki so predloženi v postopek. Odločitev sprejme v skladu s 35. točko obrazložitve te odločbe.

Zoper sklep iz prejšnje točke izreka te odločbe ni po­sebne pritožbe.

1. Delovno in socialno sodišče vlaga pet zahtev za oceno ustavnosti Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 - uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11 - v nadaljevanju ZTP) v zvezi z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V prvi zahtevi navaja, da se v nekaterih individualnih de­lovnih sporih, v katerih je tožena stranka Republika Slovenija, od prejema odgovora na tožbo naprej sooča s kolizijo ZPP z zahtevami tožene stranke po spoštovanju ZTP. Tožena stranka naj bi odgovor na tožbo in priloge označila z oznakami tajnih podatkov ter od sodišča zahtevala, naj s prejetimi listinami ravna v skladu z ZTP. Predlagatelj opozarja, da ZPP in ZTP nimata posebnih določb o dostopu strank sodnih postopkov do tajnih podatkov, niti o tem, kako naj sodišče tak postopek vodi. Ocenjuje, da obstaja pravna praznina, ki je v neskladju z 2. členom Ustave, ker zakonodajalec ni uredil vprašanj v zvezi z dostopom pravdnih strank do vlog s tajnimi podatki oziroma možnosti aktivne udeležbe v postopku, v katerem so s stopnjo zaupnosti označene vloge ali celo sam sodni spis. Težave naj bi se pojavljale tudi v zvezi z delom sodišča, ker naj bi sodno osebje imelo dovoljenja za dostop do le tistih tajnih podatkov, ki so označeni s stopnjama zaupnosti "interno" in "zaupno". Predlagatelj zatrjuje, da nikjer ni določeno, kako naj se izvede dokaz z izvedencem, ki nima dovoljenja za dostop do tajnih po­datkov, saj izvedenec ne sme vpogledati listin ali vlog s tajnimi podatki, brez vpogleda pa običajno ne more izdelati izveden­skega mnenja. Ne bi naj tudi bilo ureditve, ki bi določala, kako naj se stranka opredeli do vloge, ki je ne sme iznesti iz sodne pisarne, in kako naj se tedaj zaupno posvetuje s svojim poo­blaščencem. Predlagatelj meni, da je omejen dostop stranke do vlog nasprotne stranke krnitev bistva človekove pravice iz 22. člena Ustave, saj se z njim onemogoča aktivno sodelova­nje v postopku in s tem učinkovito varstvo pravic. To, da mora stranka vloge nasprotnika prebrati na sodišču ob navzočnosti delavca sodišča, naj bi stranko postavljalo v slabši položaj v primerjavi z drugo stranko. Zato naj bi bila izpodbijana ureditev v nasprotju z 22. in 23. členom Ustave. Predlagatelj navaja, da je stranka v sporu, v katerem so nekatere vloge ali listine označene kot tajne, v slabšem položaju v primerjavi z drugo stranko (ko je ta druga stranka Republika Slovenija) oziroma v primerjavi s strankami postopkov, v katerih ni takih listin ali vlog - v zvezi z možnostjo proste izbire pooblaščenca, kar naj bi bilo v neskladju s 14. oziroma 22. členom Ustave. Po mnenju predlagatelja ni v skladu z 2., 22., 23. in 24. členom Ustave, da zakonodajalec ni predvidel načina vodenja zapisnika in izdaje (oziroma izdelave obrazložitve) sodbe v primerih, ko se v postopku obravnavajo tajni podatki iz listin ali tisti, o katerih izpove priča.

2. Državni zbor v odgovoru na prvo zahtevo zavrača očitke predlagatelja. Sklicuje se na sklep Ustavnega sodišča št. U-I-93/05 z dne 24. 5. 2007, iz katerega naj bi izhajalo, da lahko predstojnik organa dovoli posredovanje tajnih podatkov z namenom njihove uporabe v sodnem postopku, pri čemer je upravičen določiti način, na katerega se pravdne stranke se­znanijo s takimi podatki. Iz navedenega sklepa naj bi tudi izha­jalo, da prepoved kopiranja listin s tajnimi podatki ob določenih predpostavkah ne onemogoča strank v pravici do uporabe takih listin v dokazne namene in tudi ne pomeni kršitve pravice do enakopravnega položaja strank v postopku. Državni zbor meni, da Ustava ne zahteva, da je način dostopanja strank do tajnih podatkov zakonsko urejen, dovolj je, da je določen v konkretni zadevi. Omejitve dostopa (prepoved kopiranja ali iznašanja s sodišča) naj same po sebi še ne bi kršile 2. ali 22. člena Ustave, če je stranki omogočeno zadostno dostopanje do tajnih podat­kov, da lahko pripravi svoje vloge v postopku. Državni zbor v tej zvezi opozarja, da lahko stranka skupaj s pooblaščencem v okviru uradnih ur na sodišču večkrat vpogleda v dokumente s tajnimi podatki in se toliko seznani z njihovo vsebino, da se lahko do njih opredeli. Pojasnjuje še, da lahko tako izvedenci kot sodno osebje pridobijo ustrezna dovoljenja za dostop do tajnih podatkov. Po prepričanju Državnega zbora morajo biti tajni podatki v zapisniku obravnave in v obrazložitvi sodbe navedeni po splošnih pravilih za izvajanje dokazov in izdelavo obrazložitve sodne odločitve. Zato naj ne bi bilo zatrjevane pravne praznine.

3. Mnenje o prvi zahtevi je Ustavnemu sodišču poslala tudi Vlada, ki meni, da ZTP v zvezi z ZPP ni v neskladju z Usta­vo. Vlada opozarja, da ZTP in Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo - v nadaljevanju ZDIJZ) vsebujeta mehanizme, da se podatki določijo za tajne le, ko je to utemeljeno, in da se oznaka tajnosti umakne, če ni utemeljena. Poleg ZTP naj bi bilo treba vedno upoštevati tudi ZPP, zlasti temeljno procesno načelo kontradiktornosti. Vlada meni, da mora biti sodba, ki vsebuje tajne podatke, označena s stopnjo tajnosti, pri čemer se lahko zagotovi, da iz izreka sodbe, ki se razglasi, tajni podatki niso razvidni. Glede pooblaščencev in izvedencev naj ne bi bilo ovir za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov. Tudi Vlada se sklicuje na sklep Ustavnega sodišča št. U-I-93/05, ki naj bi nakazoval na tako razlago drugega odstavka 33. člena ZTP, iz katere izhaja, da lahko predstojnik organa pod določe­nimi pogoji dovoli uporabo tajnih podatkov v sodnem postopku. Navaja, da peti odstavek 38. člena ZTP določa, da za sodišča s splošno pristojnostjo in specializirana sodišča predsednik Vr­hovnega sodišča izda akt, s katerim zagotovi izvajanje postop­kov in ukrepov varovanja tajnih podatkov, ki ustreza določeni stopnji tajnosti in onemogoča njihovo razkritje nepoklicanim osebam. V tem aktu naj bi bilo mogoče opredeliti tudi "specifiko sodnih obravnav, na katerih so prisotni tajni podatki". Stranka in pooblaščenec naj bi morala imeti dostop do tajnih podatkov le pod pogoji, ki jih določa ZTP.

4. Ustavno sodišče je odgovor Državnega zbora in mne­nje Vlade o prvi zahtevi poslalo predlagatelju, ki se o njiju ni izjavil.

5. Po prvi zahtevi je predlagatelj vložil še drugo in tretjo zahtevo za oceno ustavnosti ZTP v zvezi z ZPP. Druga in tretja zahteva sta v pretežnem delu enaki. Predlagatelj zatrjuje ne­skladnost izpodbijane ureditve z 2., 14., 22., 23. in 24. členom Ustave. Pojasnjuje, da vodi več individualnih sporov, v katerih je tožena stranka priložila listinske dokaze, označene s stopnjo tajnosti. Predlagatelj navaja, da lahko dovoli dostop do teh listin le osebam, ki izpolnjujejo pogoje iz ZTP, enako pa velja za sodbo, ki bi se na navedene listine opirala. To naj bi pomenilo, da stranka in njen odvetnik, ki nimata dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, ne smeta vpogledati v listino, ki take podatke vsebuje. ZPP in ZTP naj posebnih pravil za take primere ne bi vsebovala. Predlagatelj vidi v tem položaju krnitev dokaznega postopka. Meni, da je treba sodbo, ki se opira na dejstva, ki izhajajo iz tajnih listin, označiti z enako stopnjo tajnosti. Take sodbe naj nato ne bi bilo mogoče niti vročiti niti pokazati ose­bam, ki ne izpolnjujejo pogojev za dostop do tajnih podatkov (vročiti naj ne bi bilo mogoče sodbe niti osebam, ki dovoljenje za dostop do tajnih podatkov sicer imajo, ne izpolnjujejo pa "zgolj" pogojev za njihovo hrambo). Nobeden od slovenskih odvetnikov naj ne bi izpolnjeval pogojev za hrambo tajnih po­datkov. Po mnenju predlagatelja stališča Ustavnega sodišča iz sklepa št. U-I-93/05 zdržijo le, če ima stranka oziroma njen pooblaščenec dovoljenje za dostop do tajnih podatkov - sicer naj sodišče seznanitve z njimi (tudi v prostorih sodišča) ne bi smelo dopustiti. Vendar naj bi bila tudi stranka, ki tako dovo­ljenje ima, v bistveno slabšem položaju, saj naj bi lahko dobila listino na vpogled le na sodišču, vsebine listine pa naj ne bi smela niti prepisati.

6. Predlagatelj ocenjuje, da obstaja protiustavna pravna praznina, ker zakonodajalec ni uredil vprašanj v zvezi z do­stopom do listin, ki vsebujejo tajne podatke, in seznanitvijo pravdnih strank z njimi oziroma možnosti aktivne udeležbe v postopku, v katerem so vloge ali listine označene s stopnjo zaupnosti, in vprašanj v zvezi z vodenjem zapisnika in izdajo sodbe v primerih, ko je treba tajne podatke izvesti na glavni obravnavi oziroma nanje opreti odločitev o zahtevku. Predla­gatelju ni znano, da bi kateri od izvedencev imel dovoljenje za dostop do tajnih podatkov. To naj bi pomenilo, da v primerih, ko bi bilo treba vpogledati v tajne vloge ali listine, izvedenec sploh ne bi mogel izdelati mnenja. Predlagatelj opozarja na težave, do katerih bi prišlo, če bi bile zaslišane priče, ki bi izpovedovale o tajnih podatkih (kar naj bi bilo včasih že ime in priimek priče): sodišče bi moralo iz dvorane napotiti stranke in pooblaščence, zapisnik glavne obravnave označiti s stopnjo tajnosti, strank pa z zapisnikom ne bi smelo seznaniti. Meni, da je z izpod­bijano ureditvijo pravica strank do izvajanja dokazov v svojo korist tako omejena, da ne ustreza več zahtevam poštenega sodnega postopka oziroma je porušena zagotovitev procesne enakopravnosti strank. Z omejevanjem dostopa strank do vlog, listinskih dokazov, zapisnikov glavne obravnave ter sodb, ki se opirajo na tajne podatke, naj bi bili kršeni človekovi pravici iz 22. in 23. člena Ustave. Predlagatelj, ki navaja, da imata le dva odvetnika v Republiki Sloveniji pridobljeno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, zastopa stališče, da so glede proste izbire pooblaščenca stranke v sporih, v katerih so listine ali celo vloge označena kot tajne, v slabšem položaju v primerjavi z nasprotno stranko, če je to država, in v slabšem položaju kot stranke postopkov, v katerih ni tajnih podatkov. To naj bi bilo v neskladju s 14. oziroma 22. členom Ustave. Sodnik naj ne bi mogel obrazložiti odločitve, oprte na tajne podatke, ne da bi te podatke pri tem razkril.

7. Državni zbor je odgovoril na drugo in tretjo zahtevo. Navaja, da iz sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-93/05 izhaja, da lahko predstojnik organa dovoli posredovanje tajnih podatkov z namenom njihove uporabe v sodnem postopku in da lahko tudi določi način, na katerega se lahko stranke sodnega postopka seznanijo s tajnimi podatki. Nadalje Državni zbor pojasnjuje, da veljavna zakonodaja poleg tega dopušča več pravnih možnosti za dostop do tajnih podatkov, ki pridejo v poštev, če predstoj­nik organa zavrne ustrezno zahtevo stranke, in seznanitev z njimi. Tako naj bi ZDIJZ omogočal zahtevo po umiku tajnosti, glede katere je stranki omogočeno sodno varstvo. Po mnenju Državnega zbora sodišče ne sme opreti svoje odločbe na dej­stva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. Sodišče naj bi sodbo vedno moralo vročiti strankam, na katere se nanaša, četudi so se v postopku uporabljali tajni podatki. Smiselno enako naj bi veljalo za vloge v pravdnem postopku. Državni zbor meni, da mora v konkretnih primerih, ki jih obravnava predlagatelj, breme neuporabe dokazne listine, označene s stopnjo tajnosti, nositi tožena stranka, ki jo je pre­dložila, ne da bi omogočila seznanitev z njo nasprotni stranki. Odločitev o pridobitvi dovoljenja za dostop do tajnih podatkov naj bi bila svobodna odločitev vsakega odvetnika. Državni zbor šteje, da lahko to dovoljenje pridobijo tudi izvedenci. Zastopa stališče, da morajo biti tajni podatki navedeni tudi v zapisniku in v sodbi, ko je to potrebno po splošnih pravilih.