Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP)

Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije

Ta zakon ureja temeljne pogoje, ki jim morajo ustrezati javne ceste, temeljna pravila cestnega prometa, sistem prometnih znakov, dolžnosti ob prometni nezgodi, osnove za usposabljanje kandidatov za voznike in opravljanje izpitov za voznike, vleko vozil, temeljne pogoje za pridobitev pravice voziti motorna vozila, naprave in opremo, ki jih morajo imeti vozila, mere, skupno maso in osno obremenitev vozil ter temeljne pogoje, ki jim morajo ustrezati vozila v prometu, ki so enotni za vso Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.

Družbenopolitične skupnosti in njihovi organi ter organizacije, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter njihova združenja, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije, društva in občani morajo na temeljih družbene samozaščite z organiziranjem in izvajanjem prometno-izobraževalnega in preventivnega dela, z razvijanjem prometne zavesti, kulture in solidarnosti v medsebojnih odnosih udeležencev v prometu, s krepitvijo njihove discipline in odgovornosti ter z drugimi potrebnimi ukrepi ustvarjati pogoje, da bo promet potekal varno in pravilno ter da bodo preprečene prometne nezgode in druge nevarnosti.

Družbenopolitične skupnosti morajo prek svetov, komisij ali drugih družbenih teles za prometno varnost posvetiti posebno pozornost razvoju preventive, uresničevanju koordinacije in spodbujanju sodelovanja pri zboljševanju prometne varnosti in proučevanju posameznih vprašanj s tega področja.

Udeleženci v prometu morajo razvijati humane odnose med ljudmi, da se zavarujeta zdravje in življenje drugih oseb, zlasti otrok, invalidov ter starih in slabotnih, ter skrbeti za varstvo življenjskega okolja.

Udeleženci v prometu ne smejo poškodovati ceste ali objektov na njej in ne ovirati prometa.

Projektne naloge za graditev ali rekonstrukcijo cest morajo v skladu s predpisom vsebovati takšne zahteve, ki zagotavljajo varen promet.

Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti in organi, ki projektirajo javne ceste, jih morajo projektirati tako, da bodo usposobljene za varen in neoviran promet.

Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki gradijo ali rekonstruirajo javne ceste, morajo ceste zgraditi ali rekonstruirati tako, da bo na njih mogoč varen in neoviran promet.

Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki vzdržujejo javne ceste, morajo ceste vzdrževati tako, da je mogoč na njih vsak čas varen in neoviran promet. Pri vzdrževanju javnih cest je treba posvetiti posebno pozornost odpravljanju pomanjkljivosti na teh cestah, zaradi katerih prihaja na posameznih mestih do prometnih nezgod.

Samoupravne interesne skupnosti ter organizacije in organi, ki upravljajo javne ceste, morajo zagotoviti sredstva ter z organizacijami združenega dela načrtovati dela v zvezi z vzdrževanjem cest tako, da se zagotovijo pogoji za trajen, varen in neoviran promet na javnih cestah.

Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti in organi, ki šolajo ali usposabljajo kandidate za voznike motornih vozil, morajo izvajati pouk na način, ki zagotavlja, da se bodo kandidati naučili in obvladali prometna pravila in prometno etiko, obvladali tehniko vožnje vozila in si pridobili drugo znanje in spretnosti, ki so potrebne za varno udeležbo v prometu.

Izobraževalne in druge organizacije in skupnosti morajo prispevati k vzgoji prebivalstva, zlasti otrok in mladine v šolah, da bi dvignili splošno prometno kulturo na višjo raven.

Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti in organi, ki se ukvarjajo z javnim obveščanjem, si morajo, kadar se pri opravljanju svojih rednih dejavnosti ukvarjajo z vprašanji s področja prometne varnosti, prizadevati, da bodo prispevali k vzgoji prebivalstva in tako dvignili splošno prometno kulturo na višjo raven.

Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti ter posamezniki, ki z osebnim delom samostojno opravljajo dejavnost s sredstvi, ki so lastnina občanov, morajo, kadar izdelujejo, vzdržujejo, popravljajo ali predelujejo vozila ali dajejo v promet vozila, naprave, nadomestne dele in opremo za vozila, izdelovati, dajati v promet, vzdrževati oziroma popravljati vozila, naprave, dele in opremo po predpisanih pogojih, ki so nujni za varno udeležbo vozil v cestnem prometu.

Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti in organi morajo skrbeti, da bodo vozniki njihovih vozil izpolnjevali predpisane zdravstvene in druge pogoje, ki so nujni za varno vožnjo vozil.

Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti, organi in posamezniki, ki uporabljajo vozila v cestnem prometu, morajo ukreniti vse potrebno, da bodo njihova vozila brezhibna in da bodo imela predpisane naprave in opremo.

Samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi, ki skrbijo za javne ceste in jih vzdržujejo, morajo organizirati in stalno opravljati nadzorstvo nad stanjem in vzdrževanjem javnih cest in objektov na njih, nad postavljanjem prometnih znakov in zagotavljanjem pogojev za varen in neoviran promet na javnih cestah.

Organizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega člena morajo skrbeti za postavljanje in vzdrževanje prometnih znakov in posebnih naprav za ustrezno osvetljevanje in označevanje zaznamovanih prehodov za pešce.

Organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in organi, ki opravljajo javni prevoz in prevoz za lastne potrebe, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in organi, ki šolajo ali usposabljajo kandidate za voznike vozil na motorni pogon, in organizacije, pri katerih se opravljajo vozniški izpiti, morajo organizirati in stalno opravljati nadzorstvo nad tem, ali so izpolnjeni predpisani delovni pogoji za voznike ali voznike inštruktorje, pogoji za usposabljanje kandidatov za voznike vozil na motorni pogon in voznike, ki opravljajo vozniški izpit, ali so vozila tehnično brezhibna in ali so izpolnjeni z drugimi predpisi določeni pogoji, od katerih je odvisna varnost cestnega prometa.

Promet na javni cesti se sme omejiti ali prepovedati le, če je to nujno, da se prepreči ali odvrne nevarnost za udeležence v prometu, prepreči poškodovanje javne ceste ali izvedejo dela na njej.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo tale pomen:

cesta je vsaka javna cesta in nekategorizirana cesta, na kateri se opravlja promet;

javna cesta je površina, ki ima splošen pomen za promet, ki jo sme vsakdo prosto uporabljati pod pogoji, ki jih določa zakon, in ki jo je pristojni organ razglasil za javno cesto, kot tudi ulice v naselju;

avtomobilska cesta je javna cesta, posebej zgrajena in namenjena izključno za promet motornih vozil, ki je kot avtomobilska cesta označena s predpisanim prometnim znakom, ki ima dva fizično ločena vozna pasova (zeleni pas, zaščitna ograja ipd.) za promet iz nasprotnih smeri, ki se ne križa s prečnimi cestami in železniškimi ali tramvajskimi progami v isti ravnini in je na njej vključitev v promet oziroma izključitev iz prometa možna samo po določenih in posebej zgrajenih priključnih javnih cestah na njej ustrezen vozni pas;

cesta, ki je rezervirana za motorna vozila, je javna cesta, po kateri smejo voziti samo motorna vozila in je kot takšna označena s predpisanim prometnim znakom;

mednarodna cesta je javna cesta, ki je z mednarodnim aktom, ki ga je ratificirala Socialistična federativna republika Jugoslavija, uvrščena v omrežje mednarodnih cest;

magistralna cesta je mednarodna cesta in javna cesta, ki veže glavna mesta ali pomembnejša gospodarska območja republik ali avtonomnih pokrajin;

regionalna cesta je javna cesta, ki veže gospodarska območja posamezne republike ali avtonomne pokrajine ali je posebnega pomena za republiko ali avtonomno pokrajino;

lokalna cesta je javna cesta, ki veže naselja v občini ali je pomembna za promet v občini;

nekategorizirana cesta je površina, ki se uporablja za promet na katerikoli podlagi in ki je dostopna več različnim uporabnikom (vaške, poljske in gozdne poti, ceste na nasipih za obrambo pred poplavami, prostori okrog bencinskih črpalk, parkirišč ipd.);

kolovozna pot je cesta brez zgrajenega in utrjenega vozišča, tudi kadar je na javno cesto priključena z zgrajenim voziščem;

vozišče je del površine ceste, namenjen predvsem za promet vozil;

pločnik je posebej urejena prometna površin, namenjena za pešce, ki ni v isti ravnini s cestnim voziščem ali pa je od vozišča ločena kako drugače;

zaznamovani prehod za pešce je del površine vozišča, ki je namenjen za prehod pešcev čez vozišče in je zaznamovan z označbami na vozišču ali z ustreznim prometnim znakom;

kolesarska steza je zgrajena prometna površina, namenjena za promet koles in koles z motorjem, ki teče vzdolž cestnega vozišča in je od njega ločena in zaznamovana s predpisanim prometnim znakom;

kolesarski pas je del vozišča, namenjen za promet koles in koles z motorjem, ki teče vzdolž vozišča in je zaznamovan z vzdolžno črto na vozišču;

vozni pas je vzdolžni del vozišča, ki je namenjen za promet vozil v eni smeri, z enim ali več prometnimi pasovi;

prometni pas je zaznamovani ali nezaznamovani vzdolžni del vozišča, ki je dovolj širok za neoviran promet vozil v eni vrsti;

prometni pas za počasna vozila je vzdolžni del vozišča, namenjen za težja vozila in druga vozila, ki zaradi počasne vožnje (npr. v klancih) zmanjšujejo pretočnost prometa;

odstavni pas je zaznamovani vzdolžni del vozišča na avtomobilskih cestah in na določenih mestih na cestah višjega reda, v predorih in galerijah;

prometni pospeševalni pas je del vozišča, namenjen za vključevanje vozil v promet s stranske ceste oziroma z drugih dostopnih cest z objektov poleg ceste (bencinske črpalke, parkirišča, moteli ipd.);

prometni zaviralni pas je del vozišča, namenjen za izključevanje vozil iz prometa na cesti;

naselje je prostor, na katerem so z ene ali z obeh strani cest vrste ali skupine stavb, ki mu dajejo videz ulice, in so njegove meje zaznamovane s prometnimi znaki za zaznamovanje naseljenih krajev;

otok za pešce je dvignjena ali kako drugače zaznamovana površina na vozišču, namenjena za začasen postanek pešcev, ki prečkajo vozišče, vstopajo v vozilo javnega prometa ali iz njega izstopajo;

križišče je površina, na kateri se križata ali združujeta dve cesti ali več, kot tudi širša prometna površina (trgi ipd.), ki nastane s križanjem oziroma združitvijo cest;

vozilo je vsako prevozno sredstvo, namenjeno za vožnjo po cesti, razen vozičkov brez motorja za slabotne in otroških prevoznih sredstev;

vozilo na motorni pogon je vsako vozilo, ki se premika z lastnim motorjem, razen vozil, ki vozijo po tirih;

motorno vozilo je takšno vozilo na motorni pogon, ki je namenjeno predvsem za prevoz oseb in stvari po cestah ali se uporablja za vleko priklopnih vozil, namenjenih za prevoz oseb in stvari, razen vozil za prevoz oseb in stvari, ki vozijo po tirih, koles z motorjem, traktorjev in drugih vozil na motorni pogon, ki niso namenjena predvsem za prevoz oseb in stvari;

kolo je vozilo, ki ima najmanj dve kolesi in ki ga poganja sam voznik;

kolo z motorjem je vozilo na motorni pogon z dvema ali s tremi kolesi, pri katerem delovna prostornina motorja ne presega 50 cm3 in ki na ravni cesti ne more razviti večje hitrosti od 50 km na uro;

motorno kolo je motorno vozilo na dveh kolesih, s stransko prikolico ali brez nje, ter motorno vozilo na treh kolesih - če njegova masa ne presega 400 kg;

osebni avtomobil je motorno vozilo, namenjeno za prevoz oseb, ki ima poleg sedeža za voznika največ še osem sedežev;

avtobus je motorno vozilo, namenjeno za prevoz oseb, ki ima poleg sedeža za voznika več kot osem sedežev;

trolejbus je motorno vozilo, namenjeno za prevoz oseb, ki ima poleg sedeža za voznika več kot osem sedežev in je povezano z električnim vodnikom, po katerem se motor napaja z električnim tokom;

tovorno vozilo je vsako motorno vozilo, ki je namenjeno za prevoz stvari;

kombinirano vozilo je motorno vozilo, namenjeno za hkratni prevoz oseb in stvari;

traktor je vozilo na motorni pogon, ki je konstruirano tako, da vleče, potiska ali vozi razna zamenljiva orodja oziroma se uporablja za njihov pogon ali za vleko priklopnih vozil;

priklopno vozilo je vozilo, namenjeno za to, da ga vleče vozilo na motorni pogon, bodisi da je konstruirano kot priklopnik ali kot polpriklopnik;

polpriklopnik je priklopno vozilo brez sprednje osi, ki je konstruirano tako, da se s svojim prednjim delom opira na vlečno vozilo;

lahki priklopnik je priklopno vozilo, pri katerem največja dovoljena masa ne presega 750 kg;

skupino vozil sestavljajo vozila na motorni pogon in priklopna vozila, ki so v cestnem prometu udeležena kot celota;

vprežno vozilo je vozilo, ki ga vleče vprežena žival;

nosilnost je dovoljena masa, do katere se sme vozilo obremeniti po proizvajalčevi deklaraciji;

masa vozila je masa praznega vozila s polnim rezervoarjem za gorivo ter s priborom in opremo, ki sta predpisana za vozila;

skupna masa je masa vozila skupaj z maso bremena, ki se na njem prevaža, vštevši tudi maso oseb, ki so na vozilu, kot tudi morebitnega priklopnega vozila s tovorom;

največja dovoljena masa je masa vozila skupaj z njegovo nosilnostjo;

osna obremenitev je del skupne mase, s katero os vozila obremenjuje vozišče, kadar vozilo miruje;

udeleženec v prometu je oseba, ki v cestnem prometu vozi vozilo ali je v njem ali na njem, ki žene, vodi ali jaha žival, ki gre po cesti, ter pešec ali oseba, ki opravlja svoje delovne naloge in opravila na cesti. Z izrazom udeleženec v prometu je po tem zakonu mišljena tudi oseba, ki se po cesti drsa, smuča, sanka ali kotalka;

voznik je oseba, ki na cesti vozi vozilo;

pešec je oseba, ki je udeležena v prometu, pa ne vozi vozila in se ne pelje v njem ali na njem, oseba, ki z lastno močjo potiska ali vleče ročni voziček, vprežno vozilo ali vozilo na motorni pogon, otroško prevozno sredstvo, kolo, kolo z motorjem ali voziček za slabotne, oseba v sedežnem vozičku za slabotne, ki ga premika sama ali z motorjem, če se pri tem premika s hitrostjo, kod da bi hodila, ter oseba, ki se drsa, smuča, sanka ali kotalka;

ustavitev vozila je vsaka prekinitev vožnje na cesti, ki traja do 15 minut, razen če se vozilo ustavi zato, da bi se ravnalo po znaku ali pravilu, s katerim se ureja promet;

parkiranje vozila je prekinitev vožnje, ki traja dlje kot 15 minut, razen če se vozilo ustavi zato, da bi se ravnalo po znaku ali pravilu, s katerim se ureja promet;

srečanje je vožnja mimo drugega vozila, ki prihaja po istem vozišču iz nasprotne smeri;

prehitevanje je vožnja mimo drugega vozila, ki se premika v isti smeri;

vožnja mimo je vožnja mimo ustavljenega ali parkiranega vozila ali drugega objekta na prometnem pasu, po katerem se premika vozilo;

puščanje vozila mimo je dejanje, ki ga mora v določenih primerih opraviti voznik s tem, da vozilo ustavi, zmanjša hitrost vožnje ali prekine dejanje, ki ga izvaja z vozilom, in sicer tako, da pri tem ne prisili voznika drugega vozila, da bi moral naglo spremeniti smer ali hitrost vožnje;

kolona je vrsta vozil, ki so se ustavila na cesti ali se premikajo po istem prometnem pasu v isti smeri, pri čemer sta hitrost premikanja vozil in ravnanje voznikov medsebojno pogojena in med ta vozila ne more brez oviranja zapeljati drugo vozilo;

zmanjšana vidljivost je takrat, kadar voznik zaradi neugodnih vremenskih ali drugih razmer (megla, sneg, dež, prah, dim ipd.) ne more jasno razlikovati drugih udeležencev v prometu na razdalji najmanj 200 m na cesti izven naselja oziroma najmanj 100 m v naselju;

prometna nezgoda je nezgoda na cesti, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej ena ali več oseb umrlo ali je bilo poškodovanih ali pa je bila povzročena materialna škoda.

Ceste kot podlaga, na kateri poteka promet, se morajo projektirati, graditi, opremljati in vzdrževati tako, da ustrezajo svojemu namenu in zahtevam prometne varnosti.

Javne ceste, njihovi posamezni deli in objekti na njih se smejo izročiti v promet šele, ko se ugotovi, da izpolnjujejo za varen promet predpisane tehnične normative.

Omrežje javnih cest sestavljajo v odvisnosti od njihovega družbenega in gospodarskega pomena magistralne, regionalne in lokalne ceste ter ulice v naseljih.

O javnih cestah in objektih na njih se vodi evidenca.

Javno cesto sestavljajo spodnji in zgornji ustroj ceste (trup ceste), cestni gradbeni objekti, prometni znaki, oprema, ceste in objekti za potrebe ceste, javno cesto izven naselja pa tudi zemljiški pas z obeh strani ceste, širok najmanj 1 m od črte, ki jo sestavljajo končne točke prečnih profilov ceste, in zračni prostor nad voziščem v višini 7 m od najvišje točke vozišča.

Javne ceste morajo imeti najmanj dva prometna in dva robna pasova ali robnika v ravnini vozišča, ulice pa pločnike in namesto robnih pasov - robnike.

Ne glede na prvi odstavek tega člena sme imeti lokalna cesta en sam prometni pas, ki pa mora biti v odvisnosti od preglednosti ceste na razdalji največ 500 m ustrezno razširjen, ulica pa en sam prometni pas brez razširitve.

Javne ceste morajo biti usposobljene, da zdržijo osno obremenitev najmanj 10 ton na os.

Ne glede na prvi odstavek tega člena morajo biti lokalne ceste in ulice, določene z odloki pristojnih organov v republikah oziroma avtonomnih pokrajinah, usposobljene, da zdržijo osno obremenitev najmanj 6 ton.

Nad voziščem javne ceste mora biti prost prostor v višini najmanj 4,5 m od najvišje točke vozišča.

Magistralne ceste morajo izpolnjevati tele pogoje:

da so prometni pasovi široki najmanj po 3,5 m, s tem da smejo biti v odvisnosti od konfiguracije terena, gostote in strukture prometa zoženi do 3 m;

da omogočajo drugi elementi ceste (polmer krivine, vzdolžni nagib idr.) varen promet za večje hitrosti, najmanj pa za hitrost 60 km na uro, izjemoma pa tudi 40 km na uro na gorskih prelazih in drugih neugodnih gorskih terenih;

da so križišča tako izvedena, da omogočajo vozilom varno vključevanje na cesto in izključevanje s ceste.

Magistralne ceste in merila za določanje magistralnih cest ter njihove označbe določa Zvezni izvršni svet.

Avtomobilske ceste so namenjene samo za motorna vozila in morajo izpolnjevati tele pogoje:

da imajo dva fizično ločena vozna pasova z najmanj dvema prometnima pasovoma za vsak vozni pas, pri čemer mora biti vsak prometni pas širok 3,75 m, odvisno od konfiguracije terena pa se sme zožiti največ do 3,25 m;

da se križajo s katerokoli cesto ali železniško ali tramvajsko progo v različnih ravninah;

da ima vsak vozni pas vzdolž vsega pasu ali vzdolž posameznih njegovih delov na primernih razdaljah v odvisnosti od terenskih razmer poseben 2,5 m širok odstavni pas, v predorih in galerijah pa namesto njega na primernih mestih urejene prostore za ustavljanje vozil v sili;

da je priključitev javne ceste na avtomobilsko cesto izvedena z dostopnimi objekti, ki zagotavljajo, da se z vključevanjem vozil na avtomobilsko cesto oziroma z njihovim izključevanjem z avtomobilske ceste ne ovira promet;

da drugi elementi ceste (polmer krivine, vzdolžni nagib idr.) omogočajo v odvisnosti od konfiguracije terena večje hitrosti, najmanj pa hitrosti 80 km na uro.

Ceste, rezervirane za promet motornih vozil, morajo izpolnjevati tale pogoja:

da je vsak prometni pas širok najmanj 3,50 m, v odvisnosti od konfiguracije terena pa se sme zožiti največ do 3,00 m;

da drugi elementi ceste (polmer krivine, vzdolžni nagib idr.) omogočajo varen promet oziroma najmanjšo hitrost 70 km na uro, samo izjemoma pa 60 km na uro, odvisno od konfiguracije terena.

Na mostovih, v predorih, galerijah in drugih objektih na javni cesti vozišče ne sme biti široko manj kot vozišče javne ceste.

Avtobusna postajališča za vstopanje in izstopanje potnikov na javni cesti izven naselja in na delu magistralne ceste v naselju morajo biti izven vozišča.

Da bi bil zagotovljen varen in neoviran promet na javnih cestah, je prepovedano graditi objekte, naprave ali postroje, saditi drevje in grmičevje ali postavljati predmete, s katerimi bi se zmanjšala preglednost ceste in železniške proge, s katero se cesta križa v isti ravnini, in preglednost na križišču, ali delati karkoli, kar bi utegnilo ogrožati ali ovirati promet na javnih cesti ali poškodovati javno cesto in objekte na njej.

Na javni cesti in na njenem varovalnem pasu ni dovoljeno postavljati spomenikov in nagrobnikov ob poti ter drugih spominskih znamenj, prodajati proizvodov ipd.

Na varovalnem pasu javne ceste izven naselja se smejo postavljati napisi za kulturno zgodovinske spomenike in spominska znamenja ter reklame, in sicer: poleg avtomobilske ceste in ceste, rezervirane za promet motornih vozil - na razdalji najmanj 7 m, magistralne in regionalne ceste - 5 m in lokalne ceste - 3 m, računano od končne točke prečnega profila ceste.

Organizacija združenega dela in drugi subjekti, ki izvajajo dela na javni cesti, morajo pred začetkom del zavarovati mesto, kjer naj se izvajajo dela, in tam, dokler trajajo dela, organizirati varen promet.

Organizacija združenega dela in drugi subjekti iz prvega odstavka tega člena morajo po končanih delih odstraniti z javne ceste ostanke materiala, delovna sredstva, prometne znake, branike in druge predmete, ki so jih postavili ob izvajanju del.

Če je promet na javni cesti prekinjen ali ogrožen zaradi zametov, usadov ali drsenja terena ali drugih vzrokov, kot tudi, če je vozišče toliko poškodovano, da to v večji meri ogroža varen promet, je treba takoj ukrepati, da se odpravijo ovire in vzpostavi varen promet.

Samoupravne interesne skupnosti za ceste, skupnosti za ceste oziroma organizacije združenega dela in druge organizacije, ki skrbijo za ceste in jih vzdržujejo, morajo pravočasno in pravilno obveščati javnost o omejitvah in prepovedih prometa na javnih cestah ter o izrednih razmerah in posebnih ukrepih za promet na njih, kot tudi o njihovi prehodnosti pozimi in ob elementarnih nesrečah ali izrednih dogodkih, zaradi katerih je bil promet prekinjen oziroma so bile znatno otežene prometne razmere.

Poleg tega, da obveščajo javnost, morajo samoupravne interesne skupnosti za ceste, skupnosti za ceste oziroma organizacije združenega dela in druge organizacije, ki skrbijo za ceste in jih vzdržujejo, hkrati pošiljati Avto-moto zvezi Jugoslavije podatke o prehodnosti javnih cest, ki jih potrebuje za opravljanje javnih pooblastil, določenih z zveznim zakonom.

Če je promet motornih vozil na javni cesti izven naselja zelo gost, mora biti njeno križanje z drugo cesto v različnih ravninah.

Križanje javne ceste in železniške proge v različnih ravninah je obvezno, če je promet motornih vozil zelo gost in železniški promet pogosten in če to zahtevajo terenske razmere ali tehnični pogoji ali varnost prometa.

Javne ceste izven naselja morajo imeti na primernih razdaljah posebne površine za postanek vozil izven vozišča, na delih z večjim vzdolžnim nagibom pa tudi poseben prometni pas za počasna vozila, če je promet zelo gost.

Samoupravne interesne skupnosti za ceste, skupnosti za ceste oziroma organizacije združenega dela in druge organizacije, ki skrbijo za javne ceste in jih vzdržujejo, morajo organizirati štetje in stalno šteti vozila na magistralnih cestah.

Vozila se štejejo in podatki o tem vodijo po enotni metodologiji.

Udeleženci v prometu morajo ravnati v skladu s predpisi o prometnih pravilih, prometnimi znaki, postavljenimi na cesti, ter znaki in odredbami, ki jih dajejo pooblaščene osebe.

Udeleženci v prometu morajo ravnati v skladu s prometnimi znaki, postavljenimi na cesti, četudi se s tem odmikajo od predpisov o prometnih pravilih. Udeleženci v prometu morajo ravnati po svetlobnem prometnem znaku, četudi se ta znak razlikuje od pravila o prednosti, izraženega na istem mestu z drugim prometnim znakom.

Udeleženci v prometu morajo ravnati tudi po zahtevah, ki so izražene z znaki, ali po odredbah, ki jih dajejo pooblaščene osebe, četudi se s tem odmikajo od predpisanih prometnih pravil ali od pomena prometnih znakov, postavljenih na cesti.

Poškodovanih vozil, predmetov in snovi, ki utegnejo ovirati ali ogrožati varnost prometa, ni dovoljeno puščati na cesti ali jih metati na cesto.

Voznik mora odstraniti z vozišča predmete, ki padajo z njegovega vozila na cesto, in predmete, ki jih je pri ustavitvi vozila postavil na cesto.

Voznik mora z vozišča odstraniti tudi predmete, na katere naleti med vožnjo, če to lahko stori in če s tem ne ogroža varnosti prometa; če tega ne more storiti, mora o tem obvestiti pristojni organ oziroma organizacijo, ki skrbi za vzdrževanje ceste.

Voznik mora voziti s svojim vozilom na tolikšni razdalji od drugih vozil v prometu, da glede na hitrost vožnje in druge prometne okoliščine ne povzroča nevarnosti in ne ovira drugih voznikov.

Voznik mora paziti na pešce, ki so na vozišču ali stopajo nanj.

Ko se približuje zaznamovanemu prehodu za pešce, mora voznik voziti posebno previdno in s tolikšno hitrostjo, da lahko ustavi vozila pred prehodom za pešce, če je to potrebno.

Na delu ceste, po katerem hodijo otroci ali so postavljeni prometni znaki o udeležbi otrok v prometu, mora voznik voziti posebno previdno in s tolikšno hitrostjo, da lahko ustavi vozilo, če je to potrebno.

Slepi morajo nositi, kadar so samostojno udeleženi v prometu, kot razpoznavno znamenje belo palico.

Vozilo, ki je prirejeno tako, da ga vozi oseba, ki ima poškodovane okončine, ki so za vožnjo bistveno pomembne, je lahko na zahtevo takšne osebe označeno s posebnim znakom.

Voznik vozila, ki pelje poleg vozila za javni prevoz potnikov ali poleg avtobusa, s katerim se opravlja prevoz za lastne potrebe, ustavljenega na postajališču, mora voziti z zmanjšano hitrostjo, tako da ne ogroža oseb, ki v to vozilo vstopajo oziroma iz njega izstopajo.

Osebe iz prvega odstavka tega člena, ki morajo zaradi vstopa v vozilo ali po izstopu iz njega čez cestišče, morajo to storiti tako, kot je predpisano v 107. in 109. členu tega zakona.

Voznik mora ustaviti svoje vozilo za vozilom iz prvega odstavka tega člena, kadar morajo osebe, ki vstopajo v to vozilo oziroma iz njega izstopajo, čez prometni pas in kolesarsko stezo ali pas, po katerem se vozilo premika.

Voznik vozila, ki pelje za vozilom, v katerem se prevažajo otroci, in voznik vozila, ki pelje nasproti takemu vozilu na cesti z dvema prometnima pasovoma, morata ustaviti svoje vozilo, kadar je vozilo, v katerem se prevažajo otroci, ustavljeno na cestišču, dokler otroci vstopajo vanj oziroma izstopajo iz njega.

Če se z vozilom opravlja organiziran prevoz otrok, mora biti vozilo označeno s posebnim znakom.

Ko vozi v naselju, mora voznik omogočiti vključitev v promet vozilu za javni mestni prevoz potnikov ali posebno označenemu vozilu, s katerim se opravlja organiziran prevoz otrok, kadar ti vozili zapuščata postajališče, ki je izven cestišča, oziroma razširjeni prometni pas, ki je namenjen za postajališče.

Voznik vozila za javni mestni prevoz potnikov ali posebno označenega vozila, s katerim se opravlja organiziran prevoz otrok, mora s smernim kazalcem nakazati svoj namen, da se vključi v promet, in se mora vključiti tako, da ne ogroža drugih udeležencev v prometu.

Oseba, ki se vozi z vozilom, nikakor ne sme ovirati voznika med vožnjo in vplivati nanj, da bi vozil na način, s katerim se zmanjšuje prometna varnost.

Voznik motornega vozila, v katerem so vgrajeni varnostni pasovi, in oseba, ki se vozi v tem vozilu, morata biti z njimi privezana, dokler vozilo vozi v prometu na javni cesti.

V osebnem avtomobilu se na sprednjem sedežu poleg voznika ne sme voziti otrok, mlajši od 12 let, in ne oseba, ki je očitno pod vplivom alkohola.

Vozila ne smejo imeti spredaj svetlobnih, svetlobno-signalnih ali odsevnih naprav ali snovi, ki svetijo rdeče, zadaj pa ne naprav ali snovi, ki svetijo belo.

Prvi odstavek tega člena glede bele luči se ne nanaša na luč za osvetljevanje ceste pri vzvratni vožnji, na premično luč za raziskovanje (žaromet), na luč za osvetljevanje registrske tablice in ne na registrsko tablico, prevlečeno z belo odsevno barvo.

Prvi odstavek tega člena se ne nanaša na rdečo utripajočo luč na posebnih motornih vozilih, ki spremljajo vozila s spremstvom.

Voznik, ki ima namen narediti kakšen premik z vozilom na cesti (umakniti vozilo v desno ali v levo, spremeniti prometni pas, prehiteti, voziti mimo, ustaviti, zaviti na desno ali na levo, polkrožno obrniti, voziti vzvratno ipd.), sme to začeti samo, če se prej prepriča, da lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu ali za premoženje, pri čemer mora paziti na položaj vozila ter na smer in hitrost vožnje.

Voznik mora ravnati po prvem odstavku tega člena tudi tedaj, kadar se vključuje v promet (vožnja vozila iz garaže ali z dvorišča ali z drugih podobnih površin).

Preden naredi z vozilom kakšen premik iz 38. člena tega zakona, mora voznik jasno in pravočasno nakazati svoj namen drugim udeležencem v prometu tako, da jim da znak s smernikom, če tega nima, pa ustrezen znak z roko.

Znak iz prvega odstavka tega člena, ki ga daje s smernikom, mora voznik dajati ves čas, dokler traja tak premik z vozilom, ko pa je ta končan, mora z njim prenehati. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena voznik po prehitevanju drugega vozila ni dolžan dati znaka, da se namerava vrniti na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem.

Voznik mora uporabljati za vožnjo s svojim vozilom izključno cesto oziroma vozišče ali prometni pas oziroma stezo, ki je namenjena za promet tiste vrste vozil, kateri pripada njegovo vozilo, razen ob nevarnosti.

Vozilo mora voziti po desni strani vozišča v smeri vožnje.

Voznik mora z vozilom voziti čim bližje desnemu robu vozišča in na tolikšni razdalji od njega, da glede na hitrost vozila, prometne razmere ter staje in lastnosti ceste ne ogroža drugih udeležencev v prometu in se ne izpostavlja nevarnosti.

Ne glede na drugi odstavek tega člena sme voznik na cesti v naselju z voziščem, na katerem sta za promet vozil v isti smeri najmanj dva zaznamovana prometna pasova, voziti s svojim vozilom tudi po prometnem pasu, ki ni ob desnem robu vozišča, če s tem ne ovira vožnje drugih vozil, ki vozijo za njim.

Tretji odstavek tega člena se ne nanaša na voznika tovornega vozila, katerega največja dovoljena masa je več kot 3.500 kg, voznika vozila, ki pri vožnji na ravni cesti ne more razviti večje hitrosti kot 40 km na uro, in na voznika vozila, ki se ne šteje za motorno vozilo, razen na delu ceste pred križiščem ali drugim mestom, kjer zavija vozilo na levo.

Na cesti z voziščem za promet vozil v obe smeri, na katerem so najmanj štirje prometni pasovi, voznik z vozilom ne sme prehajati na vozni pas, ki je namenjen za promet vozil iz nasprotne smeri.

Na cesti z voziščem za promet v obe smeri, na katerem so trije prometni pasovi, voznik z vozilom ne sme voziti po prometnem pasu, ki je ob levem robu ceste v smeri vožnje.

Na cesti, na kateri so vozni pasovi drug od drugega fizično ločeni, voznik z vozilom ne sme voziti po voznem pasu, ki je namenjen za promet vozil iz nasprotne smeri.

Na cesti z voziščem za promet vozil v eni smeri voznik vozila ne sme voziti v prepovedani smeri.

Voznik, ki ima namen premakniti vozilo nazaj, sme to storiti le na kratkem delu ceste in če s tem ne ogroža ali ne ovira drugih udeležencev v prometu.

Kadar voznik premika vozilo nazaj, mora voziti po tisti strani vozišča, po kateri je doslej vozil naprej.

Voznik ne sme spreminjati načina vožnje vozila tako, da bi naglo zmanjšal hitrost vožnje, razen ob neposredni nevarnosti.

Voznik, ki ima namen znatneje zmanjšati hitrost vožnje, mora, razen ob neposredni nevarnosti, to storiti tako, da ne ogrozi ali v večji meri ovira drugih voznikov, ki vozijo za njim, ter da te voznike na svoj namen opozori s tem, da vključi zavorno luč ali da ustrezen znak z roko.

Voznik mora hitrost vožnje prilagoditi lastnostim in stanju ceste, vidljivosti, preglednosti, vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora, gostoti prometa in drugim prometnim razmeram, tako da se lahko vozilo pravočasno ustavi pred vsako oviro, ki jo je v danih razmerah mogoče pričakovati.

Voznik ne sme zmanjšati hitrosti vožnje toliko, da bi njegovo vozilo oviralo normalen promet.

Na cesti v naselju voznik ne sme voziti z večjo hitrostjo od 60 km na uro oziroma z večjo hitrostjo, kot jo dovoljuje postavljeni prometni znak za vse naselje ali njegov del.

Ne glede na prvi odstavek tega člen sme biti na cesti v naselju, če njeni prometno-tehnični elementi to omogočajo, s prometnim znakom dovoljena vožnja tudi z večjo hitrostjo od 60 km na uro.

Na cesti izven naselja voznik ne sme voziti z večjo hitrostjo:

od 120 km na uro na avtomobilskih cestah;

od 100 km na uro na cestah, ki so rezervirane za promet motornih vozil;

od 80 km na uro na drugih cestah.

Na cesti izven naselja voznik ne sme voziti z večjo hitrostjo od hitrosti, ki jo določa prometni znak, postavljen na cesti.

Hitrost vožnje motornih vozil na cesti v normalnih prometnih razmerah ne sme biti s prometnim znakom omejena na hitrost pod 40 km na uro.

Na cestah je omejena hitrost vožnje za naslednja vozila:

na 80 km na uro - za avtobuse in avtobuse z lahkim priklopnikom ter za tovorna motorna vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 7.500 kg;

na 80 km na uro - za motorna vozila, ki vlečejo počitniške prikolice (karavane);

na 70 km na uro - za avtobuse, kadar se opravlja organiziran prevoz otrok, za členkaste avtobuse brez stojišč, za tovorna motorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7.500 kg, in za tovorna motorna vozila s priklopnim vozilom;

na 50 km na uro - za avtobuse s priklopnim vozilom za prevoz oseb, za mestne avtobuse, avtobuse, ki imajo poleg vgrajenih sedežev tudi določena stojišča, in za tovorna vozila, v katerih tovornem zaboju se opravlja skupinski prevoz oseb;

na 30 km na uro - za traktorje;

Kadar vozijo motorna vozila iz prvega odstavka tega člena, morajo vozniki upoštevati hitrosti, predpisane v prvem odstavku tega člena, tudi na cesti, na kateri je s tem zakonom ali postavljenim prometnim znakom dovoljena večja hitrost.

Motorna vozila iz 1., 3. in 4. točke ter priklopna vozila iz 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena, ki so registrirana v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, razen vozil oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije, morajo imeti na levi polovici svoje zadnje strani na vidnem mestu označbo v obliki rumenega, rdeče obrobljenega kroga, v katerem je s črno barvo napisana številka, ki označuje največjo dovoljeno hitrost, s katero smejo voziti ta vozila.

Voznik, ki zavija s vozilom na desno, mora to storiti tako, da vozi po skrajnem prometnem pasu ob desnem robu vozišča, razen če ni s prometnim znakom na cesti drugače določeno.

Voznik, ki zavija z vozilom na levo, mora to storiti tako, da vozi po skrajnem levem prometnem pasu ob srednji črti in ob zamišljenem ali zaznamovanem loku, ki veže srednji črti bočnih vozišč, oziroma po prometnem pasu ob levem robu ceste z enosmernim prometom, razen če ni s prometnim znakom na cesti drugače določeno.

Na križišču ali pri srečanju z drugim vozilom mora voznik pustiti mimo vozilo, ki prihaja z njegove desne strani.

Voznik, ki zavija na križišču z vozilom na levo, mora pustiti mimo vozilo, ki prihaja iz nasprotne smeri in na križišču ne spreminja svoje smeri ali zavija na desno, razen če ni s postavljenim prometnim znakom drugače določeno.

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena ima vozilo, ki vozi po tirnicah, na križišču ali ob srečanju z drugim vozilom prednost, ne glede na to, s katere strani mu ta prihaja nasproti, razen če ni s postavljenim prometnim znakom drugače določeno.

Voznik, ki prihaja s stranske ceste z vozilom na cesto, za katero je s prometnim znakom označeno, da ima prednost mora pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po tej cesti.

Voznik mora pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po cesti, na katero prihaja, tudi tedaj, kadar za to cesto ni s prometnim znakom označeno, da ima prednost, če z vozilom prihaja s kolovozne poti na cesto z utrjenim voziščem ali prihaja na cesto s površine, na kateri se ne opravlja promet.

Voznik, ki pri zavijanju z vozilom seka kolesarsko stezo ali pas, mora pustiti mimo vozila, ki vozijo po kolesarski stezi ali pasu.

Voznik, ki se približuje križišču, mora voziti z večjo previdnostjo, ki ustreza prometnim razmeram na križišču.

Voznik, ki se približuje križišču, mora voziti s tolikšno hitrostjo, da se lahko ustavi in pusti mimo vozila, ki imajo na križišču prednost.

Voznik mora na zadostni razdalji pred križiščem zavzeti z vozilom položaj na tistem prometnem pasu, po katerem mora voziti čez križišče.

Na križišču in drugod, kjer je promet posebej urejen z napravami, ki dajejo svetlobne prometne znake, imajo svetlobni prometni znaki za udeležence v prometu tale pomen:

rdeča luč - prepovedan prehod;

zelena luč - prost prehod;

rumena luč - prepovedan prehod, razen za tista vozila, ki so v trenutku, ko se prižge rumena luč, od svetlobnega znaka toliko oddaljena, da se ne morejo varno ustaviti, ne da bi zapeljale mimo tega znaka, za druge udeležence pa prepovedan prehod, razen za tiste pešce, ki so že stopili na vozišče.

Rumena luč, prižgana hkrati z rdečo lučjo, je za udeležence v prometu opozorilo, da bo prepoved prehoda kmalu prenehala in da se bo prižgala zelena luč.

Utripajoča rumena luč zavezuje vse udeležence v prometu, da se morajo premikati z večjo previdnostjo.

Utripajoča zelena luč je za udeležence v prometu opozorilo, da bo prost prehod kmalu prenehal in da se bo prižgala rumena oziroma rdeča luč.

Če je napravi, ki daje svetlobne prometne znake, s katerimi se ureja promet na križišču, dodan eden ali več dopolnilnih znakov v obliki svetleče zelene puščice, sme peljati voznik z vozilom mimo svetlobnega znaka v smeri, ki je označena s svetlečo zeleno puščico tudi, dokler je prižgana rdeča ali rumena luč; pri tem ne sme ovirati vozil, ki vozijo po cesti, na katero prihaja, in mora pustiti mimo pešce, ki gredo čez vozišče.

Če ima zelena luč na napravi, ki daje svetlobne prometne znake, obliko puščice, sme voziti voznik samo v smeri, ki jo kaže ta puščica.

Voznik, ki je zapeljal z vozilom na križišče, na katerem je promet urejen z napravami, ki dajejo svetlobne prometne znake, ga sme zapustiti, ne da bi čakal na svetlobni prometni znak, da je promet odprt v smeri, v kateri namerava nadaljevati vožnjo, vendar mora pustiti mimo vse udeležence v prometu, ki se premikajo v smeri, v katero je promet odprt.

Voznik, ki mu je s svetlobnim prometnim znakom dovoljena vožnja na križišče, ne sme zapeljati nanj, če je promet tako gost, da bi se moral z vozilom tu očitno ustaviti in bi na ta način pri spremembi svetlobnega znaka oviral ali onemogočil promet vozil, ki prihajajo z bočnih vozišč.

Pri srečevanju mora voznik pustiti na svoji levi strani zadostno razdaljo med svojim vozilom in vozilom, s katerim se srečuje, po potrebi pa tudi umakniti svoje vozilo k desnemu robu vozišča.

Če zaradi kakšne ovire na cesti ali zaradi drugih udeležencev v prometu voznik ne more ravnati po prvem odstavku tega člena, mora zmanjšati hitrost svoje vožnje in vozilo po potrebi tudi ustaviti, da spusti mimo vozilo iz nasprotne smeri.

Kadar prihajajo na križišču vozila iz nasprotne smeri in zavijajo na levo, se srečuje voznik z vozilom iz nasprotne smeri tako, da ga pusti mimo s svoje desne strani.

Če cesta ni dovolj široka ali je zaradi kakšne ovire na cesti srečanje onemogočeno, se mora voznik, ki mu je to glede na lastnosti ceste in prometne okoliščine lažje, prvi ustaviti in po potrebi z vožnjo nazaj ali kako drugače premakniti svoje vozilo in zavzeti na cesti položaj, ki omogoča srečanje.

Na delu ceste z velikim vzdolžnim nagibom (gorske in druge ceste), na katerem je srečevanje vozil nemogoče ali zelo otežkočeno, mora voznik vozila, ki vozi navzdol, na primernem mestu ustaviti svoje vozilo, če opazi, da mu prihaja navkreber nasproti drugo vozilo.

Ne glede na prvi odstavek tega člena mora voznik, ki vozi na cesti iz omenjenega odstavka navkreber, ustaviti svoje vozilo, če ima pred seboj za to primerno mesto, ki omogoča varno srečanje, in če bi moralo eno od vozil pri srečanju zapeljati nazaj, če ne bi ravnal tako.

Kadar mora na cesti iz prvega odstavka tega člena eno od vozil pri srečanju zapeljati nazaj, mora zapeljati nazaj: vsako vozilo, ki se srečuje z vozilom, ki vleče priklopno vozilo; tovorno motorno vozilo, ki se srečuje z avtobusom; lahko vozilo, ki se srečuje z vozilom višje kategorije, ali če so vozila iste kategorije, vozilo, ki vozi navzdol, razen če je glede na razmere in položaj vozil na cesti lažje, da stori to voznik vozila, ki vozi navkreber.

Prehitevanje in vožnja mimo ustavljenega ali parkiranega vozila sta vozniku dovoljena le, če s tem ne ovira normalne vožnje vozil, ki vozijo iz nasprotne smeri, in če ima na cesti dovolj prostora, da to varno izvede.

Voznik ne sme prehitevati in ne voziti mimo ustavljenega ali parkiranega vozila, kadar spravlja s tem zaradi karakteristik ceste in trenutnih okoliščin na cesti in v prometu ali zaradi tehničnih lastnosti vozila, ki ga vozi, v nevarnost druge udeležence v prometu.

Vozilo se prehiteva in mimo ustavljenega ali parkiranega vozila se vozi z leve strani.

Obvezno je prehitevanje z desne strani, če je vozilo na vozišču zavzelo tak položaj in daje njegov voznik tak znak, da se da zanesljivo sklepati, da bo vozilo zavilo na levo.

Vozilo, ki se premika po tirnicah, položenih po sredi vozišča, ni dovoljeno prehitevati z leve strani. To vozilo se sme prehitevati z desne strani, če je med njim in desnim robom vozišča prometni pas.

Če je na sredi vozišča otok za pešce ali zaznamovan ali kako drugače označen prostor za parkiranje vozil ali kakšna druga površina, ki ni namenjena za promet vozil, ali kakšen objekt ali naprava, morajo vozila voziti mimo njih z desne strani.

Če so površine, objekti ali naprave iz prvega odstavka tega člena na sredi enosmerne ceste, je dovoljeno voziti mimo njih z obeh strani, če ni s postavljenim prometnim znakom drugače določeno.

Voznik, ki je dobil znak za prehitevanje s svoje leve strani, se mora umakniti s svojim vozilom k desnemu robu vozišča.

Voznik ne sme medtem, ko ga prehiteva drugo vozilo, povečati hitrosti svojega vozila.

Če premajhna širina vozišča ali njegovo stanje ne omogočajo prehitevanje, ne da bi bila ogrožena varnost prometa, mora voznik vozila, ki se premika počasneje kot vozila, ki vozijo neposredno za njim, umakniti svoje vozilo čimbolj na desno, če pa niti to ni dovolj - tudi ustaviti svoje vozilo na primernem mestu takoj, ko to lahko stori, in pustiti mimo hitrejša vozila.

Voznik z vozilom ne sme začeti prehitevati ali voziti mimo:

kolone vozil;

če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati;

če je voznik, ki vozi pred njim po istem prometnem pasu, že dal znak, da namerava prehiteti ali voziti mimo vozila, ki je pred njegovim, ali mimo druge ovire na cesti;

če prometni pas, po katerem namerava prehitevati, ni prost na dovolj dolgi razdalji, tako da bi, upoštevajoč, razliko med hitrostjo svojega vozila pri prehitevanju in hitrostjo vozil drugih udeležencev v prometu, ki jih namerava prehiteti, s prehitevanjem ogrožal varnost prometa ali oviral promet iz nasprotne smeri;

če po prehitevanju ali vožnji mimo ne bi mogel spet zavzeti položaja na prometnem pasu, po katerem je vozil pred prehitevanjem ali vožnjo mimo, ne da bi pri tem oviral ali ogrožal druge udeležence v prometu, razen če prehiteva ali vozi mimo po prometnem pasu, ki je prepovedan za promet vozil iz nasprotne smeri;

po odstavnem pasu.

Voznik, ki prehiteva, mora voziti svoje vozilo na potrebni razdalji od vozila, ki ga prehiteva, da ga ne ovira in ne ogroža v prometu.

Ko prehiti voznik eno ali več vozil ali vozi mimo enega ali več vozil, mora takoj, ko mu je to mogoče, ne da bi oviral ali ogrožal druge udeležence v prometu, s svojim vozilom znova zavzeti položaj na prometnem pasu, po katerem je vozil dotlej.

Na vozišču, na katerem teče promet v dveh smereh, voznik ne sme prehitevati drugega vozila pod vrhom klanca ali v ovinku, kadar je cesta premalo pregledna, razen če je na takem kraju več prometnih pasov, zaznamovanih z vzdolžnimi označbami na vozišču in namenjenih izključno za vožnjo vozil v smeri njegove vožnje.

Voznik ne sme prehitevati drugega vozila, razen kolesa, kolesa z motorjem in motornega kolesa brez stranske prikolice, tik pred križiščem ali na križišču, kjer ni krožnega prometa, ali tik pred prehodom in na prehodu ceste čez železniško ali tramvajsko progo v ravnini brez zapornic ali polzapornic.

Tik pred križiščem in na križišču sme voznik prehitevati: vozilo, ki zavija na levo, prehiteva pa se z desne strani (drugi odstavek 59. člena); vozilo, ki zavija na desno, pri čemer pa ne sme s svojim vozilom na del vozišča, namenjenega za promet vozil iz nasprotne smeri; vozilo, ki vozi po prednosti cesti ter tedaj, kadar je promet na križišču urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali znaki, ki jih daje pooblaščena oseba.

Tik pred prehodom in na prehodu ceste čez železniško ali tramvajsko progo v isti ravnini brez zapornic ali polzapornic sme voznik prehitevati drugo vozilo, če je promet na takem prehodu urejen z napravami, ki dajejo prometne svetlobne znake na križišču.

Voznik ne sme prehitevati drugega vozila, ki se približuje zaznamovanemu prehodu za pešce ali vozi čez tak prehod ali je obstal zato, da bi pustilo mimo pešca na takem prehodu.

Na cesti, na kateri sta najmanj dva prometna pasova, namenjena za promet vozil v isti smeri, in na kateri so kolone vozil, sme voznik vozila, ki ni na skrajnem desnem prometnem pasu, zapustiti pas, na katerem je, samo, da bi zavil na levo ali na desno ali da bi parkiral vozilo.

Na cestah in pod pogoji iz prvega odstavka tega člena se hitrejša vožnja vozil na enem pasu od vožnje vozil na drugem pasu ne šteje za prehitevanje.

Prav tako se ne šteje za prehitevanje vožnja z desne strani vozila, ki po tretjem odstavku 41. člena tega zakona ne vozi po prometnem pasu ob desnem robu vozišča.

Voznik mora uporabiti zvočni opozorilni znak, kadarkoli zahteva to varnost prometa, zlasti pa:

na cesti izven naselja, da opozori drugega udeleženca v prometu, da ga namerava prehiteti ali voziti mimo njega, če bi bila sicer nevarnost, da pride do prometne nezgode;

če so ob vozišču otroci, ki ne pazijo na vozilo;

na cesti izven naselja, preden zapelje v nepregleden in ozek ovinek ali preden pripelje na vrh klanca, na katerem se je težko srečati.

Voznik mora dajanje zvočnega opozorilnega znaka omejiti na najnujnejšo mero.